Jedro

V prvostopenjski odločbi je poleg firme upnika navedeno še njegovo predstavništvo. Vendar pa predstavništvo (tuje) pravne osebe ne more nastopati v pravnem prometu samostojno, saj ni pravna oseba. Zato je dodatek k firmi razumeti le kot oznako, iz katerega predstavništva matične firme izvira spor.

Izrek

1. Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Dolžnik sam krije stroške ugovora.

3. Dolžnik mora upniku povrniti stroške za odgovor na ugovor v znesku 10.603,50 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi izvršilnega naslova) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V pravočasnem ugovoru je dolžnik prerekal aktivno legitimacijo upnika, ki pravnega nasledstva ni z ničemer izkazal. Dolžnik pa se je tudi spraševal, ali je pooblaščenec upnika predlogu za izvršbo priložil upnikovo pooblastilo. Priglasil je tudi stroške.

V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da ne gre za pravno nasledstvo, saj je upnik ista pravna oseba, na katero se glasi izvršilni naslov. Priglasil je tudi stroške.

Ugovor ni utemeljen.

V izvršilnem postopku sodišče prisilno izvrši sodno odločbo, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ). Ker obveznost dolžnika izhaja iz sodne odločbe (17. čl. ZIZ), se v izvršilnem postopku ne presoja, ali obveznost obstaja ali ne, ker bi to pomenilo ponovno odločanje o pravnomočno razsojeni stvari. Ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova je zato mogoče vložiti le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (1. odst. 55. čl. ZIZ).

Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti, ki je kot upnik označen v izvršilnem naslovu. Iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25.03.1995, opr. št. VIII Pg 154/93 (priloga A4), v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 08.04.1997, opr. št. Cpg 643/95 (priloga A3), ki je v tej zadevi izvršilni naslov, pa je razvidno, da je v predlogu za izvršbo z dne 13.10.1999 (redna št. 1) kot upnik označen P... M... Skopje, Makedonija, sicer nasprotna tožeča stranka.

V prvostopenjski (ne pa tudi v drugostopenjski) odločbi je sicer poleg firme upnika še dodatek "Predstavništvo Ljubljana - A... Ljubljana". Vendar pa predstavništvo (tuje) pravne osebe ne more nastopati v pravnem prometu samostojno, saj ni pravna oseba. Zato je navedeni dodatek razumeti le kot oznako, iz katerega predstavništva matične firme izvira spor.

Ker je v predlogu za izvršbo kot upnik označena ista pravna oseba kot v izvršilnem naslovu, tako ne gre za vprašanje pravnega nasledstva oz. prehoda terjatve na upnika. Torej pravzaprav niti ne gre za ugovorni razlog po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, ki ga je dolžnik smiselno uveljavljal. Sicer pa upnika, tujo pravno osebo, ves čas postopka zastopa pooblaščenec - odvetnik D. T. iz Ljubljane, na podlagi pooblastila (priloga A2), na kar pazi sodišče že samo (po uradni dolžnosti).

Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da ugovor ni utemeljen, in ravnalo po 2. odst. 54. čl. ZIZ; ugovor je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo ugovornih razlogov iz 2. odst. 55. čl. ZIZ niti bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor kot neutemeljen zavrnilo ter potrdilo zakonit in pravilen sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Dolžnik z ugovorom ni uspel, zato je sodišče druge stopnje skladno z določbo 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ, odločilo, da sam krije svoje ugovorne stroške.

Odločitev o upnikovih stroških pa temelji na 1. odst. 165. čl. v zvezi s 155. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ. Dolžnik je upniku dolžan povrniti 10.603,50 SIT stroškov za odgovor na ugovor, ki jih (ob vrednosti spornega predmeta 326.277,00 SIT) predstavljajo naslednji potrebni stroški (5. odst. 38. čl. ZIZ): - za sodne takse v višini 100 točk (tar. št. 1/3 Zakona o sodnih taksah), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan odločanja znaša 1.500,00 SIT; - za sestavo odgovora na ugovor v višini 75 točk (po tar. št. 13 v zvezi s tar. št. 21/6 Odvetniške tarife; v nadaljevanju: OT), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 6.750,00 SIT; - za poročilo stranki v višini 10 točk (po tar. št. 33/4 OT), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 900,00 SIT, ter - za 19 % davek na dodano vrednost od odvetniških storitev iz druge in tretje alinee v znesku 1.453,50 SIT.

Ni pa sodišče druge stopnje upniku priznalo stroškov za poštnino, saj je upnik vlogo vložil neposredno, niti stroškov za kopije in obrazce, saj k vlogi niso bile priložene nobene priloge.