Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dokončnost (interna) reklamacijskega postopka pri tožeči stranki ni procesna predpostavka za vložitev tožbe. V mandatnem postopku sodišče v odločbi o glavni stvari odloči le, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo (2. točka) je prvostopno sodišče odločilo, da mora toženec plačati tožeči stranki 100.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.5.1996 dalje do plačila in stroške postopka v znesku 9.047,00 SIT (v mandatnem postopku sklep pravilno glasi, da ostane sklep o dovolitvi izvršbe istega sodišča opr. št. I 96/11028 z dne 4.7.1996 v tem delu v veljavi). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (3. točka izreka) in s tem v zvezi v 1. in 3. točki izreka razveljavilo sklep (1. točka izreka).
Proti sodbi (2. točka izreka) je toženec vložil pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Po mnenju pritožnika tožba tožeče stranke ni utemeljena. Formalnega pritožbenega predloga ni ponudil. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Uvodoma je treba pripomniti, da po določbi četrtega odstavka 451. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče v odločbi o glavni stvari odloči le, ali ostane plačilni nalog (konkretno: sklep o dovolitvi izvršbe) v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. Gre za to, da ne bi pri odločanju prišlo do nepotrebnega podvajanja zahtevka (konkretno: predloga za izvršbo) tožeče stranke.
Ne glede na opisano pa je v izreku natančno in jasno razvidna pravilno ugotovljena obveznost toženca, da mora tožeči stranki plačati 100.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.5.1996 - to je od dneva vložitve predloga za izvršbo - dalje do plačila in stroške postopka v znesku 9.074,00 SIT. Zato opisana nekorektnost ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. V zvezi z neobrazloženo pritožbo toženca je treba pojasniti, da sodišče druge stopnje po določbi drugega odstavka 365. člena ZPP/77 preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena tega zakona in pravilno uporabo materialnega prava. Zoper zavrnilni del zahtevka (1. in 3. točka izreka) toženec nima pravnega interesa za pritožbo, saj je odločitev njemu v korist. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ugotovilo odločilna dejstva, ki so bila podlaga za odločbo v kondemnatornem delu (2. točka izreka). S tem v zvezi so prvostopni razlogi vsestranski in izčrpni, zato pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvega sodišča. Skladno s tedaj veljavnimi materialnopravnimi predpisi, ki so uporabljivi v konkretni situaciji (glej Zakon o ptt storitvah - Ur. l. SFRJ, št. 2/86 in podredni Pravilnik o postopku in načinu reševanja reklamacij uporabnikov telefonskih in telegrafskih storitev glede računov ptt storitev - PTT Vestnik št. 20/85, Samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje ptt storitev - Ur.l.SFRJ 35/88) je tožeči stranki uspelo dokazati (A3, A4, A5-A12 , A14 in A16), da ji je toženec zaradi večje uporabe svojega telefona (velikega števila impulzov) dolžan povrniti terjani znesek. Pri tem procesnopravno ni pomembno, da tožeča stranka o izidu reklamacijskega postopka ni obvestila tožene stranke, saj to po citiranih materialnopravnih predpisih ne predstavlja ovire za vložitev predloga na podlagi verodostojne listine. Pač pa je to relevantna okoliščina glede odločitve o teku zamudnih obresti. Ker je tožeča stranka dokazala obstoj terjatve, reklamacija toženca pa ni bila uspešna, je pravilna tudi odločitev prvega sodišča, da je toženec dolžan povrniti tožeči stranki zakonite zamudne obresti za glavnico od vložitve predloga za izvršbo do plačila.
Ker niso podani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba pritožbo, upoštevaje prvi odstavek 498. člena ZPP/99, na podlagi določbe 368. člena ZPP/77 zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.