Jedro

Toženka bi morala tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP, oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Odsotnost navedenega procesnega dejanja je imela vpliv na zakonitost odločitve tudi iz razloga, ker tožniku ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 298/2017 z dne 30. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika (v nadaljevanju tudi prosilec) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji v mediacijskem postopku, ki je bil pred Višjim sodiščem v Ljubljani izveden v okviru postopka Cp 482/2017. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je skladno s prvim in drugim odstavkom 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ugotavljala premoženjsko stanje tožnika. Ugotovila je, da je edino premoženje družine prosilca, ki se upošteva skladno z določbami 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), njegov solastniški delež na nepremičninah parc. št. 150/22 k.o. ... (½) in 150/33 k.o. ... Parc. št. 150/22 k.o. ... v naravi predstavlja stanovanjski hiši na naslovu A. in B., s pripadajočim zemljiščem, kjer imata prosilec in njegova žena prijavljeno stalno prebivališče. Po uradni dolžnosti, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, je toženka vpogledala v spisa Bpp 71/2016 in Bpp 72/2016 in ugotovila, da stanovanjski hiši predstavljata funkcionalno celoto, zato ju je upoštevala kot eno stanovanje. Nadalje je toženka ugotovila, da sta nepremičnini predmet nepravdnega postopka, ki teče med prosilcem in njegovim bratom, drugim solastnikom nepremičnin parc. št. 150/22 in 150/33, pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 4/2012, zaradi razdružitve solastnega premoženja. V tem postopku je bil angažiran izvedenec gradbene stroke C.C., ki je v izvedenskem mnenju ocenil površino deležev na nepremičninah ter njihovo vrednost. Vrednost m² stanovanja je ocenil na 473,96 EUR/m², skupna površina stanovanja v katerem živita prosilec in njegova žena znaša 98,98 m², vrednost stanovanja pa torej 46.912,56 EUR. Toženka je tej oceni v celoti sledila in zaključila, da se pri presoji upravičenosti do BPP skladno s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS tega stanovanja ne upošteva. Ker ni namenjeno stanovanjski rabi pa je toženka kot premoženje upoštevala vrednost prosilčevega deleža zemljišča okrog stanovanjske hiše na parc. št. 150/22 k.o. ..., ki glede na izvedenčeve izračune o obsegu (335 m²) in vrednosti posameznega m² (96,00 EUR/m²) znaša 16.080,00 EUR, za zemljišče parc. št. 150/33 k.o. ... pa ob upoštevanju enake vrednosti m² in velikosti zemljišča (21 m²), 1.008,00 EUR. Ugotovila je torej, da znaša skupna vrednost tožnikovega premoženja 17.088,00 EUR, zaradi česar tožnik presega premoženjski cenzus za dodelitev redne BPP. Toženka je še ugotovila, da tudi ni podanih razlogov iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, da se to premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, saj prosilec v postopku ni izkazal nezmožnosti razpolaganja z njim.

3. Toženka je preverila še izpolnjevanje pogojev za dodelitev izjemne BPP. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZBPP se namreč BPP dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje vsebinski kriterij za dodelitev BPP in če lastni dohodek prosilca ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Izjemna BPP se dodeli pod zgoraj navedenimi pogoji in v primerih, ki jih našteva drugi odstavek 22. člena ZBPP. Toženka je prosilca pozvala k izkazu stroškov v zvezi z dodelitvijo izjemne BPP, prosilec pa je posredoval dokazila o invalidnosti žene in s tem povezanimi stroški, vendar zatrjevani in delno izkazani stroški po mnenju toženke ne zadostijo pogojem za dodelitev izjemne BPP, ki predvideva pomoč v primerih nastanka izrednih opravičenih stroškov.

4. Tožnik v tožbi ugovarja oceni vrednosti nepremičnin, na podlagi katere je organ zavrnil njegovo prošnjo za BPP. Meni, da ocena sodnega izvedenca, kateri je v nepravdnem postopku tudi sam nasprotoval, ne odraža dejanskega stanja na trgu ter ne predstavlja pravilnega vrednotenja vrednosti teh nepremičnin. Sklicuje se na podatke Geodetske uprave RS (GURS), po katerih znaša vrednost nepremičnine parc. št. 150/33 k.o. ... v velikosti 21 m² ob upoštevanju enake formule za izračun, kot jo je v izpodbijani odločbi uporabil organ za BPP, 189,00 EUR, vrednost nepremičnine parc. št. 150/22 k.o. ... v velikosti 355 m² pa 1.749,40 EUR, skupno torej 1.843,90 EUR. Nadalje navaja, da z nepremičnino parc. št. 150/22 k.o. ..., ki v naravi predstavlja zemljišče okrog stanovanjske hiše, ne more razpolagati, saj do zaključka postopka etažiranja in dedovanja na sodišču prodaja zemljišča ni mogoča, tudi sicer nerazdeljena solastnina na nepremičnini pomeni omejitev pri razpolaganju in bistveno znižuje vrednost nepremičnine. Pojasnjuje, da je to zemljišče v naravi namenjeno dostopu do vhodnih vrat, garaž in kletnih prostorov, na zemljišču pa se nahajajo greznica, napeljave in skupna električna energija, zato je funkcionalno namenjeno stanovanjski hiši v kateri živi. Glede na opisane okoliščine in dejstvo, da zemljišče še ni razdeljeno, ocenjuje, da je vrednost zemljišča bistveno nižja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Zaradi neupoštevanja podatkov GURS o oceni vrednosti teh nepremičnin, uveljavlja tudi kršitev načela enakosti pred zakonom. V nadaljevanju še opisuje bolezni svoje žene in s tem povezane visoke stroške, ki jih ne krije zdravstveno zavarovanje.

5. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je glede navedbe tožnika v zvezi z izvedenskim mnenjem v nepravdnem postopku sklepala, da se tožniku vrednost zemljišča ni zdela sporna. Kritičnost in strokovnost izvedenskega mnenja bo sicer presojalo sodišče v nepravdnem postopku, vendar meni, da ima to mnenje neposredno dokazno vrednost, zato vztraja pri upoštevanju podatkov iz podane cenitve. Podatke GURS ocenjuje kot informativne izračune vrednosti nepremičnin, narejene na podlagi množičnega vrednotenja, medtem ko je individualna ocena posamezne nepremičnine, podana s strani strokovno usposobljene osebe, bolj natančna, saj upošteva dejanske razmere in okoliščine posamezne nepremičnine. Zato zavrača očitek tožnika o kršitvi načela enakosti pred zakonom kot neutemeljen. Zavrača tudi tožnikove navedbe o nezmožnosti razpolaganja s solastniškim deležem zaradi teka postopka etažiranja in dedovanja, saj meni, da tak postopek ne more vplivati na pravico razpolaganja z nepremičninami, tožnik pa je v zemljiški knjigi tudi že vknjižen kot solastnik do ½ na teh nepremičninah. Nadalje še navaja, da lahko solastnik nepremičnine skladno z upravno in sodno prakso ter glede na 66. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) razpolaga z nepremičnino brez soglasja drugih solastnikov, saj lahko svoj solastniški delež odsvoji, obremeni ali na drugačen pravnoposlovni način unovči. Solastniško razmerje na nepremičnini ne predstavlja ovire za prosto razpolaganje s tem premoženjem, zato solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja materialnega kriterija za dodelitev BPP. Meni, da glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre in 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS tudi nima pravne podlage, da zemljišča, ki spada k stanovanjski hiši, v premoženje ne bi upoštevala.

6. Tožba je utemeljena.

7. ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Skladno s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodek in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči. 8. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru odločilni za zavrnitev prošnje za dodelitev redne BPP. Na podlagi teh podatkov je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, ker vrednost njegovega solastniškega deleža na zemljiščih parc. št. 150/22 in 153/33 oba k.o. ..., ki niso namenjena stanovanjski rabi, znaša skupno 17.088,00 EUR in tako presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP (ta je ob vložitvi predmetne prošnje za BPP znašal 14.042,88 EUR). Ob tem tožnik ni izkazal nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem.

9. Sodišče pri tem ugotavlja, da tožniku v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o njih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, ki pa je namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja. Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je toženka po prejemu prošnje tožnika pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov z vpogledom v spisa Bpp 71/2016 in Bpp 72/2016 ter na njihovi podlagi odločila o prošnji. V obravnavani zadevi je torej toženka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav pogoji za njegovo vodenje, kot jih določa 144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), niso bili izpolnjeni.

10. Toženka bi morala namreč tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP, oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Odsotnost navedenega procesnega dejanja pa je imela vpliv na zakonitost odločitve tudi iz razloga, ker tožniku ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za BPP ne upošteva premoženje, s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati, če prosilec izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ni zakrivil po lastni volji. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločbe.

11. Se pa sodišče strinja z ugotovitvijo toženke, da ni izkazan kateri od v 22. členu ZBPP navedenih razlogov, ki utemeljujejo (ob izpolnjenih ostalih predpisanih pogojih) dodelitev izjemne BPP. Kot pravilno ugotavlja toženka, je iz predložene zdravstvene dokumentacije razvidno, da ima žena tožnika številne zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno kvaliteto življenja in ki jih lajša po svojih zmožnostih, z dejavnostmi, ki so zaželene in imajo pozitiven vpliv na posameznika, vendar so iz stroškovnega vidika kljub temu prostovoljno prevzete obveznosti. V zvezi s tem nastali stroški, niso skladni z namenom izjemne BPP, ki predvideva pomoč v primerih nastanka izrednih opravičenih stroškov, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne BPP.

12. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj le-ta, skladno stališčem sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. V zvezi s pravilno uporabo materialnega prava v nadaljnjem postopku sodišče v zvezi z „možnostjo razpolaganja s premoženjem“ opozarja, da je sporno možnost razpolaganja treba preučiti tudi z vidika narave (dejanske rabe) zemljišča, s katerim bi prosilec lahko razpolagal. 13. Sodišče je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.