Jedro

Pogoj za petletno oprostitev plačevanja NUSZ je po zakonski ureditvi nakup ali gradnja stanovanja ali stanovanjske hiše ter plačilo stroškov urejanja stavbnega zemljišča, pri čemer doba petletne oprostitve začne teči z vselitvijo. Zakon torej ne pogojuje petletne oprostitve plačila NUSZ s prijavo (stalnega ali začasnega) prebivališča po ZPPreb, kot to razloguje organ, temveč mora zavezanec izkazati ''le'' vselitev. Zato pa tudi ni mogoče kot edino pravno relevantno dejstvo upoštevati podatka, pridobljenega iz uradne evidence Centralnega registra prebivalcev, saj se lahko to dejstvo (torej dejstvo vselitve) dokaže tudi s kakšnim drugim dokazom.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Oddelka za ravnanje z nepremičninami, št. 422-3266/2015-5 z dne 9. 6. 2016, se v 2. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je s 1. točko izreka odločil, da se zahtevku, ki ga je podal tožnik za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prvih pet let po vselitvi v novo stanovanje na naslovu ..., s pripadajočima parkirnima mestoma in shrambo, za obdobje od 1. 11. 2015 do 31. 10. 2016 ugodi in z izpodbijano 2. točko izreka odločbe odločil, da zahtevku tožnika za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prvih pet let po vselitvi v novo stanovanje na naslovu ..., s pripadajočima parkirnima mestoma in shrambo za obdobje od 1. 11. 2016 do 31. 10. 2020, ne ugodi. Odločitev je organ sprejel na podlagi 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) ter Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. V zvezi z zavrnilnim delom odločitve je organ v obrazložitvi navedel, da ima tožnik na naslovu ... prijavljeno začasno prebivališče od 8. 10. 2015 do 8. 10. 2016, kar je razvidno iz uradne evidence Centralnega registra prebivalcev. Organ je tožnika seznanil, da izpolnjuje pogoje za oprostitev le v delu, ko ima prijavljeno začasno prebivališče, za preostalo obdobje pa ne in ker je tožnik vztrajal pri svoji zahtevi, je odločil kot navedeno.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika v zavrnilnem delu in potrdil odločitev prvostopnega organa.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da organ za odločitev v 2. točki izreka odločbe ni imel podlage. Med strankama ni sporno, da se je tožnik vselil v stanovanje, sporna je (bodoča!) doba, za katero se je tožnik vselil. Iz drugega odstavka 59. člena ZSZ/84 jasno izhaja, da se občana, če so izpolnjeni pogoji, oprosti za dobo pet let. Ni zakonske podlage, da se ga oprosti za krajšo dobo, torej do pet let. Organ je zato zmotno uporabil materialni predpis. Tožnik izpolnjuje vse zakonske pogoje za oprostitev plačevanja NUSZ za dobo pet let: v ceni stanovanja je plačal stroške urejanja stavbnega zemljišča, v stanovanje se je vselil in podal je zahtevo za oprostitev plačila. Tožnik je opozoril še na tretji odstavek 59. člena ZSZ/84. Organ je tudi zmotno uporabil materialno pravo, ko je prijavo prebivališča upošteval kot pogoj za oprostitev plačevanja NUSZ. To namreč ni pogoj za izdajo odločbe glede na ZSZ/84. Že pred uveljavitvijo ZSZ/84 so veljali zakoni, ki so urejali področje prebivališča in če bi bil namen zakonodajalca, da veže prijavo prebivališča na oprostitev plačila NUSZ, bi zagotovo uporabil ustrezni termin v zakonu npr: od dneva prijave stalnega ali začasnega prebivališča v stanovanju ali stanovanjski hiši. Zakonodajalec pa je uporabil termin ''vselitev'', torej je bil njegov namen drugačen, da se upošteva čas dejanske vselitve - pričetka uporabe stanovanja. Opozoril je še na sodbo I U 52/2015 naslovnega sodišča. Opozoril je še na zakonski namen petletne oprostitve plačevanja NUSZ. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, o zadevi samo odloči, podrejeno, da odpravi izpodbijani akt, organu pa naloži izdajo nove odločbe, z ustreznimi navodili, v vseh primerih pa, da toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri dejanskih in pravnih ugotovitvah izpodbijane odločbe, ponovno povzela vsebino drugostopne odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa o delni zavrnitvi zahtevka tožnika za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prvih pet let po vselitvi v novo stanovanje na naslovu ..., s pripadajočima parkirnima mestoma in shrambo za obdobje od 1. 11. 2016 do 31. 10. 2020. Svojo odločitev je organ utemeljil z ugotovitvijo, da ima tožnik kot zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prijavljeno začasno prebivališče od 8. 10. 2015 do 8. 10. 2016, kot to izhaja iz uradne evidence Centralnega registra prebivalstva in zato zaključil, da tožnika za preostalo obdobje tj. od 1. 11. 2016 do 31. 10. 2020 ne oprosti plačevanja NUSZ. Taka odločitev organa je napačna iz naslednjih razlogov:

7. Po drugem odstavku 59. člena ZSZ/84 se nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali če je neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo (tretji odstavek istega člena).

8. Med strankama ni sporno, da je tožnik kupil novo stanovanje. Sporno pa je, ali je organ glede na citirane zakonske določbe smel odločitev o tožnikovi zahtevi pogojevati s prijavo začasnega prebivališča po Zakonu o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb), torej upoštevati podatek iz uradne evidence Centralnega registra prebivalstva o prijavi (začasnega) prebivališča tožnika.

9. Pogoj za petletno oprostitev plačevanja NUSZ je po zgoraj citirani zakonski ureditvi nakup ali gradnja stanovanja ali stanovanjske hiše ter plačilo stroškov urejanja stavbnega zemljišča, pri čemer doba petletne oprostitve začne teči z vselitvijo. Zakon torej ne pogojuje petletne oprostitve plačila NUSZ s prijavo (stalnega ali začasnega) prebivališča po ZPPreb, kot to razloguje organ, temveč mora zavezanec izkazati ''le'' vselitev. Zato pa tudi ni mogoče kot edino pravno relevantno dejstvo upoštevati podatka, pridobljenega iz uradne evidence Centralnega registra prebivalcev, saj se lahko to dejstvo (torej dejstvo vselitve) dokaže tudi s kakšnim drugim dokazom. Tako tudi naslovno sodišče v sodbi, I U 52/2015 z dne 14. 5. 2015. Odločitev organa v 2. točki izreka je zato že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.

10. Kot utemeljenega pa sodišče presoja še nadaljnji ugovor tožnika glede dobe, za katero je organ tožnika oprostil plačila NUSZ in za katero ga posledično ni oprostil. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe, je organ pri oprostitvi plačila NUSZ tožniku za dobo enega leta sledil podatku o prijavi začasnega prebivališča po ZPPreb (in tega dela odločitve tožnik niti ne izpodbija), v preostalem, torej za dobo štirih let pa je zahtevo tožnika zavrnil. Iz 59. člena ZSZ/84 ne izhaja, da je petletna doba oprostitve plačila NUSZ vezana na po podatkih uradne evidence izkazano prebivanje zavezanca v objektu, za katerega je ta zahteval oprostitev plačila, za celotno dobo, za katero je možna oprostitev plačila NUSZ, torej pet let, temveč zakon določa ''le'' začetek petletne dobe oprostitve z vselitvijo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je namreč javna dajatev, ki se plačuje ali od površine nezazidanega stavbnega zemljišča ali od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe, torej je ta dajatev vezana na zemljišče oziroma objekt, namen ureditve oprostitve plačila NUSZ pa je v tem, da se zavezancu, ki je že z nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča, omogoči, da teh stroškov ne plača še enkrat. 11. Sodišče je tako tožbi tožnika iz razloga napačne uporabe materialnega prava in posledično zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ugodilo, odločbo v izpodbijani 2. točki izreka na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ tožnika ponovno pozvati, da izkaže vselitev v stanovanje na ...i (npr. z zapisnikom o prevzemu stanovanja oziroma drugimi ustreznimi dokazi) in o stvari, sledeč pravnemu mnenju sodišča, ponovno odločiti.

12. Sodišče še pripominja, da je tožnik podal predlog za odločitev v sporu polne jurisdikcije, vendar pa za tako odločitev sodišča niso bili izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1. 13. Odločitev o ugoditvi tožnikovemu stroškovnemu zahtevku temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanemu Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.