Jedro

Žalitev po 304. členu ZPP se ugotavlja na splošno, torej ali je neko dejanje žaljivo za pretežni del ljudi, ne, ali je žaljivo le po prepričanju storilca in da ima storilec s svojim početjem tudi namen žaliti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dediča R. S. kaznovalo z denarno kaznijo 1.300,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 30 dni na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu, ker je kaznovani dedič med postopkom žalil razpravljajočo sodnico in sodišče. Zoper sklep se je v roku pritožil kaznovani, laično, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagane odločitve. V svoji pritožbi navaja, da ga je razpravljajoča sodnica odstranila brez dvoma z naroka 10.7.2013, pa tudi z naroka 10.2.2010, čeprav predsednici takrat ni povedala resnice o odstranitvi. Sodnici očita, da izkorišča svoj položaj, ki ji je zaupan kot oblast nad državljani, z nasiljem in represijo nad njim. Sodnica je na prvem naroku, ko ga je odstranila, dejala, da je pijan ali neumen, kar je z njene strani neprimerno in zelo žaljivo, ker obstajajo drugi ukrepi preizkusa alkohola, napotitev k psihiatru, česar ni storila. Sodnica je že v uvodu na prvem naroku zaradi bolniškega staleža obravnavano zapuščinsko zadevo podaljšala za leto in pol in se pritožniku kot dediču že več kot pet let po mamini smrti le kopičijo stroški, spravlja se ga v obup in negotovost ter se mu dela velika gospodarska škoda zaradi zavlačevanja. Razpravljajoča sodnica bo morala prepustiti zadevo v reševanje tistemu, ki bo stvari dozorel in se bo potrudil dokončati njeno nedelo in se ne bo ukvarjal s pritožnikom kot stranko v postopku. Sicer se ne spomni besede pošiljanja v kurac, česar tudi brat ni potrdil. Ne želi žaliti nikogar od udeleženih, hoče pa pravico govora, da izpove svoje mnenje, kar pa mu ni dovoljeno in je zelo žalostno, zlasti ker je sledil disciplinski ukrep z odstranitvijo in še globo, kar je absurd. Sprašuje se, kdo bo za sodničine besede, ko je pritožnika grobo in hudo obtožila in žalila, kaznoval z globo. Kazniva je prva žalitev, ne druga. Pritožnika ima sodnica za neprištevnega, takemu človeku pa je pomagati, ne ga kaznovati. Kljub sovraštvu in zavlačevanju postopka bo nazadnje vendarle moralo priti do dogovora. Z izpodbijanim sklepom je sodnica pritožnika psihično uničila in dotolkla, z lahkoto utišala in ponižala do te mere, da se v prihodnje na njeno vabilo ne misli več odzivati.

Pritožba ni utemeljena.

V razlogih izpodbijane sodbe je dovolj pojasnjena žalitev razpravljajoče sodnice in sodišča po dediču R. S., vse pojasnjeno pa temelji na zapisnikih narokov v tem zapuščinskem postopku. Na tako ugotovljeno dejansko stanje kaznovanje dediča z izpodbijanim sklepom temelji na določbi 304. člena v zvezi z 11. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V odgovor pritožbi le, da četudi pritožnik po lastnih trditvah v pritožbi ni imel s svojim očitanim nastopanjem namena nikogar žaliti, se žalitev po 304. členu ZPP ne ugotavlja po subjektivnem gledišču storilca, ampak je kriterij objektivne narave. To pomeni, da se žaljivost ugotavlja na splošno, torej ali je neko dejanje žaljivo za pretežni del ljudi, ne, ali je žaljivo le po prepričanju storilca in da ima storilec s svojim početjem tudi namen žaliti. V razlogih izpodbijanega sklepa pojasnjeno žaljivo ravnanje pritožnika je nedvoumno žaljivo z objektivnega gledišča za sodnico kot tudi za sodišče. Preostale pritožbene navedbe pa so za ta pritožbeni postopek irelevantne, ker na odločitev o pritožbi ne morejo vplivati. Zato se pritožbeno sodišče o njih ne opredeljuje.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).