Jedro

Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Kranju ni stvarno pristojno za odločanje o obravnavani zadevi - premoženjski škodi, nastali zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker vrednost tožbenega zahtevka presega 20.000,00 EUR. Oprlo se je na določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in pojasnilo, da je glede na vrednost spornega predmeta (140.796,10 EUR) podana stvarna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, kateremu bo zadevo odstopilo po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter povračilo pritožbenih stroškov z zamudnimi obrestmi, ki naj se naložijo v plačilo toženi stranki. Ne strinja se z ugotovitvijo, da Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju: ZVPSBNO; Ur. list RS, št. 49/2006, s spremembami) ni vplival na obstoječo ureditev o premoženjski škodi. Od uveljavitve zakona (1.1.2007) predstavlja določilo 21. člena ZVPSBNO pravno podlago za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Za vse zahtevke po določilih ZVPSBNO je skladno s tretjim odstavkom 20. člena tega zakona pristojno okrajno sodišče ne glede na vrednost zahtevka. Ne glede na vrsto in višino zahtevka se uporabljajo določbe o sporih majhne vrednosti (četrti odstavek 20. člena ZVPSBNO). Taka je tudi sodna praksa, na katero se sklicuje (sklep VSC R 16/2008).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri presoji o stvarni pristojnosti sodišča za odločanje o tožbenem zahtevku za plačilo vtoževane premoženjske škode, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v nepravdnem postopku N 182/89 za določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino, je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz 21. člena ZVPSBNO in vsebinske razlage zakona.

5. Pravica do sojenja v razumnem roku je sestavni del pravice do poštenega sojenja (23. člen Ustave RS). Njeno varstvo je zakonodajalec uredil v ZVPSBNO z zagotovitvijo pravnih sredstev za pospešitev sodnih postopkov (nadzorstvena pritožba, rokovni predlog) in pravičnega zadoščenja (odškodninskega varstva oškodovancev, prizadetih zaradi kršitve te pravice). Hkrati je zakon sam določil in opredelil materialnopravne kriterije za določitev denarnega zadoščenja (odškodnina) za to obliko nepremoženjske škode, ki so drugačni od splošne ureditve po obligacijskem zakoniku (OZ) in določil posebna pravila o postopku pred sodiščem o pristojnosti (20. člen ZVPSBNO), ki se razlikujejo od splošnih pravil postopka urejenih v ZPP.

6. V odnosu do OZ in ZPP je ZVPSBNO lex specialis. Zato je treba tedaj, ko določene pravne institute ureja drugače kot splošni predpis, uporabiti njegove specialne določbe. Če specialnih pravil v poznejšem in specialnem zakonu ni, se uporabljajo pravila splošnega predpisa.

7. Drži pritožbena navedba, da je ZVPSBNO v 21. členu uredil tudi uveljavljanje premoženjske škode. Pravilna pa je presoja sodišča prve stopnje, da v bistvo pravice do plačila odškodnine za premoženjsko škodo ne posega. Razen specialnih določb o roku za uveljavljanje zahtevka, o objektivni odgovornosti Republike Slovenije za povzročeno škodo in o upoštevanju meril iz 4. člena in tretjega odstavka 16. člena zakona poleg določb OZ, namreč napotuje na uporabo splošnih materialnopravnih določb OZ o premoženjski škodi. Posebnih postopkovnih pravil za vodenje postopka o tožbenih zahtevkih za premoženjsko škodo ne predpisuje.

8. Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti, na katere se je pri sprejemu izpodbijane odločitve pravilno oprlo tudi sodišče prve stopnje. Taka so tudi stališča večinske sodne prakse (sklepi VSL II Cp 1236/2014, VSL R 419/2010, VSL I Cpg 493/2007). Zaradi opisanih razlogov tudi v tej zadevi pritožbeno sodišče pritrjuje večinskemu stališču sodne prakse in ne odločbi, ki jo navaja pritožba in ki od večinske sodne prakse odstopa.

9. Ker je izpodbijani sklep pravilen in ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere po uradni dolžnosti pazi sodišče druge stopnje, ga je potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Pritožbo in v njej vsebovan zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov tožeče stranke pa je zavrnilo.