Jedro

Pritožnikov podpis je obligatorna sestavina pritožbe (335. člen ZPP). Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).

Pritožnica, ki je pravna oseba, je vložila pritožbo, na kateri je poleg navedbe firme zgolj žig in nečitljiva parafa. Taka pritožba ni popolna, saj sodišče ne more preizkusiti, kdo je njen podpisnik in ali je pritožbo podpisala oseba, upravičena za zastopanje, na kar mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnica) zoper svoj sklep I U 794/2015-5 z dne 16. 2. 2016, s katerim je zaradi neplačila sodne takse za tožbo ustavilo postopek v tem upravnem sporu.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe vlaga pritožnica pritožbo.

3. Pritožba je nepopolna.

4. Za vprašanja postopka, ki v Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) niso urejena, se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Pritožnikov podpis je obligatorna sestavina pritožbe (335. člen ZPP). Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna (tretji odstavek 343. čelna ZPP). Pritožnica je pravna oseba, ki pravna dejanja opravlja preko zakonitih zastopnikov (drugi odstavek 78. člena ZPP). Podpis pravne osebe sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe.(1)

6. Pritožnica je vložila pritožbo, na kateri je poleg navedbe firme zgolj žig in nečitljiva parafa. Taka pritožba ni popolna, saj sodišče ne more preizkusiti, kdo je njen podpisnik in ali je pritožbo podpisala oseba, upravičena za zastopanje, na kar mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti.

7. V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bila pritožnica v pravnem pouku izpodbijanega sklepa v skladu s šestim odstavkom 324. člena ZPP opozorjena.(2) Vrhovno sodišče zato pritožnice ni pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, ampak je pritožbo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP kot nepopolno zavrglo.

8. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

(1) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 170/2015 z dne 24. 9. 2015. (2) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010.