Jedro

Ob upoštevanju dejstva, da je pravni posel sklenjen (pod odložnim pogojem odobrenim s strani upravne enote) s trenutkom, ko upravna enota sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je uveljavljanje predkupnega upravičenja mogoče do tega trenutka oziroma najkasneje do trenutka, ko posameznik poda vlogo za odobritev pravnega posla.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**K I. točki izreka** _Potek upravnega postopka_

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odobril pravni posel za nakup s kmetijskimi zemljišči parc. št. 1909, parc. št. 1910, parc. št. 1003, parc. št. 1004, parc. št. 1046, parc. št. 1061, parc. št. 1158, parc. št. 1243, parc. št. 1244, parc. št. 1245, parc. št. 1250, parc. št. 1712, parc. št. 1713, parc. št. 1437, del parc. št. 1110 v izmeri 0,4 are 88 m2, vse k.o. ... (ki se prodajajo v kompletu) skupaj s stavbnimi zemljišči parc. št. 1044, parc. št. 1045 in del parcele 1110, vse k.o. ... med A. A. in B. B. kot prodajalkama ter C. C. kot kupcem za skupno ceno 13.000,00 EUR (točka 1. izreka odločbe), v točkah 2. in 3. pa zavrnil pravni posel za nakup z istimi zgoraj navedenimi kmetijskimi zemljišči z ostalima sprejemnikoma ponudbe, torej Č. Č. in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Iz obrazložitve izhaja, da Č. Č. in C. C. oba opravljata kmetijsko dejavnost in imata status kmeta, zaradi česar je organ v nadaljevanju presojal, kateremu izmed obeh sprejemnikov ponudbe (ob enakih vstopnih pogojih), kmetijska dejavnost predstavlja edino ali glavno dejavnost, pri tem pa ugotovil, da sprejemniku ponudbe C. C. kmetijska dejavnost predstavlja glavno dejavnost, saj upravlja 137 GERK-ov na 152 ha površine za katere ustvari dohodek v višini 344.739,00 EUR, medtem ko tožnik upravlja kmetijo na 63 GERK-ih in 26 ha in iz kmetije pridobiva dohodek v višini 35.346,40 EUR. Pri tem imata oba kmeta registrirano tudi gospodarsko dejavnost, pri čemer C. C. iz gospodarske dejavnosti ustvarja dohodek v višini 31.371,07 EUR, medtem ko tožnik iz gospodarske dejavnosti avtoprevozništva ustvarja dohodek v višini 144.545,70 EUR. Tako je organ v postopku odločanja ugotovil, da predstavlja C. C. kmetijska dejavnost glavno dejavnost, medtem ko tožniku kmetijska dejavnost ne predstavlja glavne dejavnosti in poglavitnega vira preživljanja, zaradi česar je odobril pravni posel med ponudnicama A. A. in B. B. in sprejemnikom ponudbe C. C. 2. Zoper navedeno odločbo je tožnik podal pravočasno pritožbo, ki pa je bila z odločbo organa druge stopnje dne 30. 4. 2019, kot neutemeljena, zavrnjena.

_Tožbene navedbe_

3. Tožnik vlaga tožbo, ker meni, da je upravičen skleniti pravni posel s prodajalkama za kmetijska zemljišča, ki so predmet prodaje, saj se ukvarja s kmetijstvom, in sicer s poljedelstvom in živinorejo, prav tako pa predmetna kmetijska zemljišča, ki so predmet prodaje tudi sam obdeluje. Na kmetiji gospodari že od končane osnovne šole, zraven tega pa je tudi samostojni podjetnik in se ukvarja s prevozništvom, vendar mu kmetijstvo pomeni več kot prevozništvo kljub temu, da mu prevozništvo prinaša več dohodka. Kot mejaš nekaterih parcelnih številk pri kmetijskih zemljiščih št. 1909, 1910, 1003, 1004, 1046, 1061, 1158, 1243, 1244, 1245, 1250, 1712, 1713, 1437 in del parcele št. 1110 uveljavlja prednostno predkupno pravico kot kmet mejaš, saj je lastnik določenih parcel, ki mejijo na parcele, ki so predmet prodaje. S prodajalkama je sklenil tudi kupoprodajno pogodbo za vsa prodana zemljišča po ponudbi, prav tako pa sta prodajalki na ustni obravnavi pred upravnim organom izjavili, da želita parcele prodati izključno tožniku, saj navedena zemljišča že dalj časa obdeluje.

4. Po mnenju tožnika bi moral upravni organ, pri odločitvi kateremu ponudniku bo odobril pravni posel, upoštevati vse dokaze in okoliščine, ki so bili podani z njegove strani, predvsem pa dejstvo, da prodajalki želita predmetna zemljišča prodati izključno njemu, saj jima je dober sosed zraven tega, da zemljišča že vrsto let obdeluje in jima tudi veliko pomaga pri vseh domačih ter kmečkih opravilih.

5. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je po mnenju tožnika tožena stranka pravni posel z navedenimi zemljišči odobrila neupravičeno, saj je kot edini kriterij upoštevala zgolj dohodek iz kmetijstva drugega sprejemnika ponudbe, ki je sicer višji kot tožnikov dohodek, medtem ko vseh ostalih okoliščin in dejstev, ki govorijo v prid tožnika, kakor tudi dejstva, da je ponudnik, kateremu je odobrila posel, od prodajanih zemljišč oddaljen več kot 40 km, ni upoštevala.

6. Tožnik tako predlaga, da sodišče zasliši tako njega kot tudi obe prodajalki, s čimer se bo lahko sodišče prepričalo, da je tožnik tisti, ki ima pravico do odobritve pravnega posla o nakupu navedenih kmetijskih zemljišč. Sodišču predlaga, da predmetni tožbi ugodi, odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpravi, kakor tudi odločbo Upravne enote Murska Sobota oziroma podrejeno, da predmetni odločbi spremeni in pravni posel za promet s kmetijskimi zemljišči, ki so predmet tega postopka, odobri tožniku. Tožeča stranka še predlaga povrnitev plačila stroškov.

_Navedbe tožene stranke_

7. Tožena stranka je sodišču dne 5. 8. 2019 predložila upravni spis, v odgovoru na tožbo pa je prerekala vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov kot so že navedeni v obrazložitvi prvostopenjske odločbe Upravne enote Murska Sobota in v obrazložitvi drugostopenjske odločbe, zaradi česar predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Sodišče je v postopku tožbo vročilo tudi vsem strankam z interesom (prodajalkama in C. C., kakor tudi Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije), pri čemer nobena izmed strank na tožbene navedbe ni odgovorila.

9. Tožnik je, po prejemu odgovora tožene stranke dne 16. 9. 2019, podal še vlogo s katero je ponovno predlagal zaslišanje vseh prič ter zavrnitev navedb tožene stranke, ki so zgolj pavšalne in so nekonkretizirane.

_Odločanje po sodnici posameznici_

10. Sodišče je dne 6. 4. 2022, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), sprejelo sklep II U 336/2019, da v zadevi odloča sodnica posameznica. Pooblaščenec tožnika ter obeh strank z interesom, ki so se udeležili naroka za glavno obravnavo 27. 5. 2022, na izrecno vprašanje sodnice, niso podali nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča v tej zadevi (l. št. 43). Toženka pa se naroka za glavno obravnavo, kljub pravilnemu vabljenju, ni udeležila, je pa podala opravičilo. Naroka se kljub pravilnemu vabljenju tudi ni udeležil C. C. in ni podal opravičila o izostanku z naroka, pri čemer je bil v vabilu poučen o posledicah izostanka.

_Datum odločitve sodišča_

11. Sodišče je narok za glavno obravnavo snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu in toženi stranki vročen 2. 6. 2022. Sodišče je sodbo izdalo po izteku pet (5) dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa1. 12. Tožba ni utemeljena.

13. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

14. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine upravnega in sodnega spisa, zlasti pa v ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča (list št. 55-57), izpisek iz zemljiške knjige (list. št. 21-54), izjavo o sprejemu ponudbe za Č. Č. (list. št. 11-14) in za C. C. (list. št. 15-16), obvestilo UE z dne 15. 10. 2018, katastrski dohodek za Č. Č. (list. št. 90-91) in C. C. (list. št. 82-89), izris parcel (list. št. 92-106), vloga za odobritev pravnega posla za C. C. (list. št. 149) in za Č. Č. (list. št. 151), zapisnik o ustni obravnavi pred upravnim organom z dne 28. 12. 2018 (list. št. 184-185) in izjava C. C. (list. št. 210) ter izvedlo zaslišanje tožeče stranke in prizadete stranke B. B. 15. Tožnik je na glavni obravnavi vztrajal pri tožbi in svojih tožbenih navedbah ter ponovil, da sta kot dobremu mejašu in predhodnemu dolgoletnemu najemniku prodajalki predmetna zemljišča želeli prodati izključno njemu osebno. Potrdil je, da sicer kmetijstvo trenutno ni njegova poglavitna dejavnost, vendar, da bo z naslednjim letom to drugače, ker se bodo preusmerili na kmetijstvo, saj so s prevozništvom začeli iz kmetijstva in je njegova dolgoletna želja, da ohranijo kmetijo, ki so jo podedovali po očetu.

16. Prizadeta stranka B. B. je tudi na glavni obravnavi pred sodiščem potrdila tožnikove navedbe in izrazila željo, da bi predmetna zemljišča še vedno želela prodati tožniku.

17. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi tožnikove vloge za odobritev pravnega posla za promet z zgoraj navedenimi kmetijskimi zemljišči v k.o. ...

18. Pregled zadeve je pokazal, da sta prodajalki (prizadeti stranki) dne 13. 9. 2018 na Upravno enoto Murska Sobota podali ponudbo za prodajo parcelnih številk navedenih v izpodbijani odločbi, v k.o. ... (skupno 17 parcel), in da je upravna enota še istega dne ponudbo pod l. št. 7 obesila na oglasno desko upravne enote, medtem ko iz ponudbe št. 5 in 6 ni razvidno, kdaj sta bili objavljeni na oglasni deski upravne enote.

19. Skladno z določilom 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), veljavnega na dan odločanja upravne enote, je bil v četrtem odstavku 20. člena določen rok za sprejem ponudbe 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je C. C. (prizadeta stranka) podal izjavo o sprejemu ponudbe dne 20. 9. 2018 (l. št. 16) in pri tem uveljavljal tudi predkupno upravičenje iz 2. točke, kot kmet mejaš in kot drugi kmet iz 4. točke. Tožnik pa je podal izjavo o sprejemu ponudbe dne 26. 9. 2018, pri tem pa ni uveljavljal predkupnega upravičenja2, kar je razvidno iz obrazca o sprejemu ponudbe (l. št. upravnega spisa 11, 12, 13 in 14). Da tožnik ni uveljavljal predkupnega upravičenja ob podaji sprejema ponudbe je potrdil tudi na obravnavi pred sodiščem. Izjavo o sprejemu ponudbe je podal tudi D. dne 2. 10. 2018, pri čemer je v izjavi prav tako uveljavljal predkupno upravičenje iz 6. točke. Rok za sprejem ponudbe po četrtem odstavku 20. člena ZKZ je bil 30 dni od dneva objave, kar pomeni, da so vsi sprejemniki ponudbe podali pravočasno izjavo o sprejemu ponudbe. Upravna enota Murska Sobota je dne 15. 10. 2018 izdala obvestilo o sprejemnikih ponudbe (kot izhaja iz l. št. upravnega spisa 4) in navedeno obvestilo posredovala vsem trem sprejemnikom ponudbe, kar je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZKZ, ki je veljal v času odločanja tožene stranke. O navedenem je obvestila tudi obe prodajalki.

20. Skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZKZ (veljavnega v času odločanja upravnega organa) se šteje, da je pravni posel sklenjen _pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote v trenutku, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe_ na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena ZKZ. Na obrazcu za sprejem ponudbe (obr. april 2016) je tudi rubrika za uveljavljanje predkupne pravice (6. točk), zato da lahko sprejemnik ponudbe, ob tem ko poda izjavo o sprejemu ponudbe, obkroži katero predkupno pravico uveljavlja. Sprejemniki ponudbe imajo, potem ko podajo izjavo za sprejem ponudbe, in ko jih upravna enota obvesti o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku, skladno z 22. členom ZKZ dolžnost, da kolikor želijo skleniti pravni posel z lastnikom nepremičnin, da podajo vlogo za odobritev pravnega posla, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena navedenega zakona. V konkretnem primeru navedeno pomeni, da je ta rok nastopil 12. 11. 2018. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu oziroma se šteje, da je vloga popolna tudi, če kupoprodajna pogodba ni priložena, saj se šteje, da je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote od trenutka, ko upravna enota prejme izjavo sprejemnika ponudbe z najboljšim vrstnim redom. Torej je sklenjena na dan poteka roka za sprejem ponudbe, saj lahko sprejem ponudbe predkupnega upravičenca z najboljšim vrstnim redom prispe šele zadnji dan roka za uveljavljanje pravice. Tako bo učinkovala tista prodajna pogodba sprejemnika ponudbe z najmočnejšo pravico, in ki bo odobrena s strani Upravne enote.3

21. Skladno s 23. členom ZKZ lahko namreč pri nakupu kmetijskega zemljišča (če ni glede kmetijskega zemljišča z drugimi zakoni drugače določeno), predkupno pravico uveljavljajo predkupni upravičenci po vrstnem redu, ki je v navedenem členu določen v šestih točkah.4 Ob upoštevanju dejstva, da je pravni posel sklenjen (pod odložnim pogojem odobrenim s strani upravne enote) s trenutkom, ko upravna enota sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je uveljavljanje predkupnega upravičenja mogoče do tega trenutka oziroma najkasneje do trenutka, ko posameznik poda vlogo za odobritev pravnega posla. _Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena Obligacijskega zakonika (OZ)_.5

22. V predmetni zadevi je prizadeta stranka C. C. že ob sprejemu ponudbe podal zahtevo za upoštevanje predkupne pravice kot kmet, ki meji na zemljišču (2. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ) in kot drugi kmet (4. točka 23. člena ZKZ), medtem ko tožnik v svoji izjavi o sprejemu ponudbe kljub temu, da je bila ta podana na obstoječem obrazcu, ki vsebuje tudi vsebino, da lahko prejemnik ponudbe poda izjavo o upoštevanju predkupne pravice, le-te ni podal. Izjavo o predkupnem upravičenju je tožnik podal šele na glavni obravnavi pred upravnim organom. Kadar izjavo o sprejemu ponudbe poda več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. Zato je tudi tako pomembno, da predkupni upravičenec, kolikor želi uveljavljati predkupno upravičenje, to tudi izrecno in v skladu z določenimi roki poda.

23. Glede tožnikovih navedb v tožbi in uveljavljanjem pogodbene predkupne pravice (ker je predložil pogodbo o nakupu predmetnih zemljišč) kot prednostne, sodišče pripominja, da se tožnik na ta način ne more izogniti kogentnemu predpisu, torej ZKZ, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev, torej tako imenovani zakoniti predkupni pravici, ki ima absolutne učinke, saj izhaja iz samega zakona. V konkurenci zakonite predkupne pravice s pogodbeno določeno predkupno pravico, je kot močnejšo treba upoštevati zakonito.6

24. Ob upoštevanju dejstva, da je prizadeta stranka (C. C.) uveljavljal predkupno pravico pravočasno oziroma v skladu z zakonsko določenimi roki, se je torej kot mejaš zemljišč, ki se prodajajo, v vrstnem redu imetnikov predkupne pravice iz 23. člena ZKZ, uvrstil na 2. mesto od šestih kriterijev (kmet mejaš) in ima tako prednost pred drugim sprejemnikom ponudbe, ki je predkupno pravico uveljavljal šele na glavni obravnavi pred upravnim organom. Zaradi navedenega upravni organ niti ni rabil presojati še nadaljnjih zakonsko določenih pogojev iz drugega odstavka 23. člena ZKZ (kar izhaja že iz drugostopenjske odločbe), saj se zgolj kadar so, sprejemniki ponudbe, _ob enakih pogojih, uvrščeni na isto mesto_, dodatno presoja še pravica do nakupa, ki se določa po vrstnem redu, kot je tam določen (drugi odstavek 23. člena ZKZ) in izhaja iz 1. točke po vrstnem redu za kmeta, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost.7

25. Na podlagi dejstev, ki jih v postopku kot tudi v tožbi, zatrjuje tožnik, (da že leta obdeluje navedeno zemljo, in da že od majhnega kmetuje, ter da mu kmetovanje pomeni več kot dodatna gospodarska dejavnost, ki jo opravlja), sodišče pojasnjuje, da le ta ne morejo vplivati na morebitno drugačno odločitev o zadevi, saj je zakon tisti, ki določa način postopanja v primeru predkupnega upravičenja in pravila močnejše pravice. Prav tako pa je tudi pritrditi odločitvi organa, da je med primerjavo kateremu izmed obeh sprejemnikov ponudbe kmetijska dejavnost šteje za edino in glavno dejavnost (torej pravilo močnejše pravice), pravilno ugotovil tudi (kar sicer ni bil niti dolžan), da prizadeti stranki C. C. kmetijstvo predstavlja glavno dejavnost, saj kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe in upravnega spisa, dosega tudi bistveno višji dohodek iz kmetijstva, kot pa tožnik in manjši dohodek iz gospodarske dejavnosti kakor pa tožnik.

26. Glede na navedbe tožnika o večletnem obdelovanju zemljišč, ki so naprodaj in prepričanju, da ima že iz tega razloga močnejše predkupno upravičenje pred C. C., sodišče pripominja, da v zadevi ni sporno, da je tožnik vsa leta obdeloval zemljišča, ki so naprodaj, kakor tudi ne, da sta tako tožnik kot prizadeta stranka C. C. podala izjavo na sprejem ponudbe za nakup zemljišč, ki se prodajajo, kakor tudi ne, da se oba ukvarjata s kmetijstvom in še z dodatno gospodarsko dejavnostjo.

27. Sporno pa je, ali je ustno sklenjena pogodba za obdelovanje zemljišč, ki se prodajajo, predstavlja močnejše predkupno upravičenje za tožečo stranko. Tožbene navedbe tožnika o močnejši predkupni pravici zaradi obdelovanja in najema zemljišč, ki so v prodaji, in da bi tožena stranka pri odločanju navedeno morala upoštevati so zmotne, saj iz 3. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ izhaja, da je zakupnik zemljišča, ki je naprodaj lahko predkupni upravičenec, vendar šele na tretjem mestu, medtem ko je kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti kot mejaš, in če uveljavlja tovrstno predkupno pravico na drugem mestu zakonsko določenih kriterijev. Tako ima torej tako uveljavljanje predkupne pravice prednost pred zakupnikom zemljišča, če tudi bi bil zakup ustrezno urejen (torej pisno in označen v zemljiški knjigi).

28. Sodišče pri navedenem pripominja, da tožeča stranka pri izjavi o sprejemu ponudbe predkupnega upravičenja ni uveljavljala ne kot kmet, ki meji na zemljišče, ki je naprodaj, ne kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, zato tovrstne tožbene navedbe niso utemeljene. S pogodbeno domnevno predkupno pravico, če tudi bi bila dopustna kot ustno sklenjena, kar pa ni (saj mora biti skladno s petim odstavkom 26. člena ZKZ zakupna pogodba sklenjena v pisni obliki in tista, ki ni sklenjena v pisni obliki tudi nima pravnega učinka), se tudi, če bi bila zakonito sklenjena, ne more izogniti kogentnemu predpisu, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev, saj imajo zakonite predkupne pravice absolutne učinke, ker izhajajo iz zakona. Tako upravni organ ni bil dolžan upoštevati dejstva, da je tožnik vrsto let obdeloval zemljišče, ki se prodaja, saj bi s tem izključil dolžnost upoštevati zakonito predkupno pravico, ki jo določa ZKZ.

29. Na podlagi vseh zgoraj navedenih dejstev sodišče ugotavlja, da je bilo s strani upravnega organa pravilno ugotovljeno, da se kupec nepremičnin uvršča na drugo mesto in ima prednost pred tožečo stranko, zaradi česar je tako sodišče po izvedeni glavni obravnavi tožbo zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

**K II. točki izreka**

30. Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške.

1 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 2 Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije – Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-B), Poročevalec DT, št. 23/2002, str. 41. 3 Smiselno enako izhaja iz M. Juhart; Promet s kmetijskimi zemljišči; Pravna praksa, 1997, št. 22, str. 22. 4 23. člen ZKZ – prvi odstavek - _Pri nakupu kmetijskega zemljišča lahko predkupno pravico kot predkupni upravičenci uveljavljajo po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo._ 5 Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, 6. 4. 2012, Pravna mnenja 1/2012, str. 17. 6 Sodba Upravnega sodišča I U 141/2011. 7 Drugi odstavek 23.člena ZKZ : OB enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi