Jedro

Konkretizacija dejanskega stanu prekrška po tretjem odstavku 136. člena ZNPPol (elektronsko sporočilo z vsebino: Sem vesel... sem vesel, da si dojela da je konec“, poslano partnerki v času prepovedi približevanja) ne dosega kriminalne količine, ki bi očitano dejanje opredelila kot prekršek.

Izrek

I. Pritožba se glede prekrška po določbi drugega odstavka člena 6 ZJRM-1 zavrže. II. V preostalem še izpodbijanem delu se pritožba zavrne (I. točka izreka v delu ustavitve postopka v zvezi s prekrškom po tretjem odstavku 162. člena ZNPPol) in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in odločbo o prekršku prekrškovnega orgna št. 5550091589793 z dne 27. 1. 2021 spremenilo tako, da je storilcu za prekršek po prvem v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZJRM-1 izreklo opomin po 21. členu Zakona o prekrških (ZP-1), postopek pa ustavilo po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 za prekršek po tretjem odstavku 162. člena ZNPPol, ki naj bi ga storilec storil 14. 10. 2020 ob 20:59 uri v Celju (I. točka izreka) ter odločilo, da stroški postopka, ki je ustavljen, bremenijo proračun (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi kršitve materialnih določb ZP-1 oziroma zakona, ki določa prekršek po 2. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe.

3. Pritožba je nedovoljena v delu, ko prekrškovni organ problematizira izrek sankcije glede prekrška po določbi prvega odstavka člena 6 ZJRM-1, sicer je neutemeljena.

**Glede odločitve o ZSV v zvezi s prekrškom po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1:**

4. Tretji odstavek 66. člena ZP-1, ki ureja pravico prekrškovnega organa do pritožbe zoper odločitve sodišča v zvezi z zahtevami za sodno varstvo, določa, da lahko prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku o prekršku, iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v naslednjih primerih: 1. če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa in 2. če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku.

5. Glede na zgoraj povzeto odločitev je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločbo o prekršku prekrškovnega organa v zvezi s prekrškom po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.

6. Ob prejemu pritožbene zadeve in spisa mora pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preveriti pravočasnost, popolnost in dovoljenost pritožbe. V okviru tega preizkusa je pritožbeno sodišče vsled zgoraj navedenemu ugotovilo, da pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena1. 7. Ker glede na navedeno vložena pritožba prekrškovnega organa v dani procesni situaciji v tem delu ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 163. člena ZP-1 delno zavrglo.

**Glede odločitve o ZSV v zvezi s prekrškom po tretjem odstavku 162. člena ZNPPol:**

8. Po določbi tretjega odstavka 162. člena ZNPPol se z globo od 300 do 800 eurov kaznuje za prekršek kršitelj, ki ne upošteva odredbe iz 60. člena tega zakona ali v času odrejenega ukrepa nadleguje oškodovanca po komunikacijskih sredstvih. 60. člen ZNPPol pa v prvem odstavku določa, da če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku, in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb kazenskega zakonika in zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: kršitelj), kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, humanitarnih in nevladnih organizacij, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekršiti. Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi _prepoved nadlegovanja_ po komunikacijskih sredstvih, na kar kršitelja policisti posebej opozorijo.

9. Z odločbo o prekršku z dne 27. 1. 2021 je bil storilec spoznan za odgovornega navedenega prekrška, ker je dne 14. 10. 2020 ob 20:59 uri kljub veljavnemu ukrepu prepovedi približevanja s svojega elektronskega naslova poslal elektronsko sporočilo svoji partnerki A. A. in sicer: Sem vesel... sem vesel da si dojela da je konec.“, ki ga je partnerka prebrala na naslovu prebivanja, s čimer ni upošteval odredbe prepovedi približevanja A. A., katero so dne 14. 10. 2020 ob 18:50 uri izrekli policisti PP Celje in je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Celju potrjena in podaljšana do vključno 18. 11. 2020 do 18:50 ure in v kateri je bila izrecno navedena prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar je bil storilec ob izreku ukrepa še posebej opozorjen.

10. Sodišče prve stopnje je ustavitev postopka vezalo na ugotovitev, da ni dokazano, da bi bil storilec o tem obveščen ob izdaji odredbe. Vsled temu je zaključilo, da storilcu v zvezi s tem prekrškom ni mogoče očitati niti subjektivnega niti objektivnega elementa, saj ni dokazano, da je 14. 10. 2020 ob 20:59 uri vedel za prepoved približevanja oziroma prepoved komunikacije po komunikacijskih sredstvih.

11. Pritožba v zvezi s to odločitvijo sodišču prve stopnje očita, da ni pravilno ugotovilo, da prekrškovni organ ni dokazal, da je obvestil storilca v času izdaje odredbe o prepovedi približevanja, ki zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. S takimi navedbami prekrškovni organ napada ugotovljeno dejansko stanje, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče namreč v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek. Povzete pritožbene trditve prekrškovnega organa tako ne morejo vplivati na pritožbeno presojo izpodbijane odločitve.

12. Je pa pritožbeno sodišče glede na konkretizacijo dejanskega stanu navedenega prekrška v odločbi o prekršku z dne 27. 1. 2021 zaključilo, da je potrebno postopek ustaviti iz drugih razlogov.

Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) izhaja definicija besede _„nadlegovati“_, in sicer (1) s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo in (2) vztrajno, vsiljivo prositi.

Iz vsebine odločbe o prekršku z dne 27. 1. 2021 izhaja, da je bil storilec spoznan za odgovornega storitve dveh prekrškov. Ker konkretizacija dejanskega stanu prekrška po tretjem odstavku 136. člena ZNPPol (elektronsko sporočilo z vsebino: Sem vesel... sem vesel, da si dojela da je konec“, poslano partnerki v času prepovedi približevanja) glede na prej povzeto definicijo besede nadlegovati ne dosega kriminalne količine, ki bi očitano dejanje opredelila kot prekršek, sodišče druge stopnje zaključuje, da je postopek v zvezi s predmetnim prekrškom potrebno ustaviti po 1. točki 136. člena ZP-1, saj očitano dejanje ni prekršek.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

1 Glej npr. VSC Sklep PRp 15/2022, VSC Sklep PRp 25/2021, VSC Sklep 193/2014.