Jedro

Sodišče prve stopnje je samo opravilo dokazno oceno listin (izpiski iz poslovnih knjig, potrdila o izplačilu ...), na podlagi katerih je upnik dokazoval resničnost svoje trditve, da pritožnikove navedbe, da do dolžnika iz pravnega posla nima terjatve, niso utemeljene. Četudi ima upnik zoper dolžnika izvršilni naslov, je treba drugemu upniku dopustiti prerekanje, da terjatev sploh ni nastala. Če drugi upnik takšen ugovor da, potem s tem trenutkom nastane spor o dejstvih. Izvršilni naslov druge upnike ne veže. Držijo razlogi sodišča prve stopnje, da dolžnik zoper sklep o izvršbi sploh ni vložil ugovora. Sklep o izvršbi je pravnomočen. Vendar drugi upniki terjatev prvega upnika še vedno lahko izpodbijajo. Neposredno izvršljiv notarski zapis ima učinek le med strankami le-tega. Pritožnika to nista. To pa pomeni, da ne glede na to, kako bi bili ugovori drugega upnika (pritožnikov) (ne)utemeljeni (morebiti tudi prima facie), izvršilno sodišče uporabi določbo prvega odstavka 202. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi zoper III. in VI. točko izreka se zavržeta, v preostalem delu pa se se pritožbama ugodi in se izpodbijani sklep: - v točkah I., II. razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, - v točkah IV. in V. spremeni tako, da se upnika A. d. o. o. in B. d. o. o., napoti, da v roku 15 dni od vročitve te odločbe vložita tožbo za ugotovitev obstoja terjatve upnika C. d. o. o., ki jo ta upnik izterjuje v izvršilnem postopku In 1138/2011. II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim v ponovljenem postopku (prvič je sodišče prve stopnje o razdelitvi odločilo s sklepom z dne 19. 1. 2012, višje sodišče je o pritožbi upnika D. d. d., sedaj C. d. o. o., odločilo s sklepom II Ip 620/2013 z dne 10. 7. 2013), odločilo tako: "I. Nadaljnji izvršilni stroški upnika C. d. o. o. iz pristopne izvršilne zadeve In 1138/2011 se odmerijo na 2.991,20 EUR.

II. Stroškovni zahtevki upnikov A. d. o. o. in B. d. o. o. iz vodilne izvršilne zadeve VL 140422/2013 in pristopne izvršilne zadeve VL 102435/2010 za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov se zavrnejo.

III. Izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi tega sodišča z dne 12. 10.2011 v pristopni izvršilni zadevi In 1138/2011, se delno ustavi za dne 19. 9. 2016 plačanih 166.000,00 EUR.

IV. Preostanek zneska, pridobljenega s prodajo nepremičnine, v višini 155.294,03 EUR se razdeli tako, da se po naslednjem vrstnem redu poplačajo: a) nadaljnji izvršilni stroški upnika C. d. o. o. iz pristopne izvršilne zadeve In 1138/2011 v znesku 2.991,20 EUR; b) del terjatve upnika C. d. o. o. iz pristopne izvršilne zadeve In 1138/2011 v znesku 152.302,83 EUR.

V. Izvršba na nepremičnino ID znak parcela X, prej last dolžnika A. A. do ½, se ustavi glede poplačila:

1. Preostanka terjatve upnika C. d. o. o. iz pristopne izvršilne zadeve In 1138/2011 po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1138/2011 z dne 12. 10. 2011;

2. Terjatev upnika A. d. o. o. iz vodilne izvršilne zadeve VL 140422/2013 po sklepu o izvršbi z 21. 12. 2000 iz naslova glavnice v celoti, zakonitih zamudnih obresti od le-te in izvršilnih stroškov, ki se ne nanašajo na nepremičninsko izvršbo ter zakonitih zamudnih obresti od le-teh.

3. Terjatev upnika B. d. o. o. iz pristopne izvršilne zadeve VL 102435/2010 po sklepu o izvršbi z dne 26. 7. 2010 iz naslova glavnice v celoti in zakonitih zamudnih obresti od le-te.

VI. Priglasitve terjatve upnika D. d. d. in novega upnika E. d. o. o. v pristopni izvršilni zadevi VL 76242/2011 z vlogami z dne 22. 5. 2014, 12. 4. 2016 in 9. 2. 2017, vložene po pravnomočnosti izreka pod I.5c točko sklepa tega sodišča ... z dne 19. 11. 2012, se zavržejo."

2. Zoper sklep sta se pritožila upnika A. d. o. o. in B. d. o. o. Oba izpodbijata sklep v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Na pritožbo je odgovoril dolžnik in predlagal, da se postopek ustavi oziroma naj se konča tako, da je on upravičen do poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino.

4. Pritožbi sta delno nedopustni, v ostalem delu utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je v III. točki izreka ustavilo postopek In 1138/2011 za tam navedeno plačilo. Pritožnika (upnika) nista stranki postopka In 1138/2011, zato v tem delu nimata pravice do pritožbe. Glede odločitve v VI. točki izreka pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo, saj se s sprejeto odločitvijo njun položaj v ničemer ne spremeni. Odločitev o zavrženju pritožb temelji na 1. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

6. Pritožnika navajata, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da terjatev upnika C. d. o. o. obstoji. V pritožbenem postopku ponavljata več sklopov razlogov, ki jih višje sodišče ne ponavlja, do njihove vsebine se v pravno pomembnem delu le opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Navajata, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Upnikova terjatev je prenehala, saj upnik C. d. o. o. (glede na fazo postopka natančneje sicer njegov pravni predhodnik, vendar bo višje sodišče v nadaljevanju uporabljalo zgolj označbo sedanjega upnika) terjatve ni uveljavljal v stečajnem postopku proti dolžniku iz pravnega posla (F. d. o. o.; v nadaljevanju: dolžnik iz pravnega posla). Zato je terjatev/obveznost prenehala, s tem pa upnik tudi ni več upravičen do poplačila iz zastavljenega premoženja.

8. Ta sklop pritožbenih razlogov se nanaša na materialno pravo, zato je sodišče prve stopnje o tem ugovoru smelo (moralo) samo odločati. Razlogi sodišča prve stopnje so v tem delu popolnoma pravilni. Višje sodišče jih glede na to, da je bilo treba odločitev sodišča prve stopnje kljub vsemu spremeniti, in sicer iz spodaj navedenih razlogov, ne bo ponavljalo. Na ta del navedb pritožnikov v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa bo namreč moralo sodišče prve stopnje v ponovnem sklepu o razdelitvi (če bosta upnika, ki sta napotena na pot pravde z njo propadla, ali tožbe ne bosta vložila) ponovno odgovoriti, glede na to, da je bilo treba iz spodaj navedenih razlogov odločitev sodišča prve stopnje vseeno spremeniti. Že sedaj pa višje sodišče pove (zakaj, gl. na koncu obrazložitve), da so razlogi sodišča prve stopnje popolnoma pravilni. Višje sodišče je o učinku stečajnega postopka nad dolžnikom iz pravnega posla na ta izvršilni postopek v tem postopku svoje stališče jasno zavzelo že v sklepu VSL II Ip 620/2013. Temu in povsem pravilnim razlogom sodišča prve stopnje nima več kaj bistvenega dodati.

9. V sklop ugovora po materialnem pravu so sodili tudi ugovori, ki so se nanašali na (i) zapadlost terjatve (uresničitev odstopnega upravičenja zaradi neplačila in izvedba odstopnega upravičenja samega), (ii) pravne učinke izbrisnega dovoljenja, (iii) odsotnost vpisa spremembe upnika v zemljiško knjigo. Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje zavzelo pravilne razloge. V večjem obsegu bo na ta pritožbeni sklop odgovorilo višje sodišče, če bosta pritožnika v nadaljevanju s takšno pritožbo vztrajala. Sodišče prve stopnje bo tudi o tem predhodno, ob ponovnem odločanju moralo ponovno zavzeti razloge.

10. Preostali sklop prerekanj obeh pritožnikov pa se je tako na prvi stopnji kot sedaj v pritožbenem postopku nanašal na sporna dejstva, ki se nanašajo na terjatev. Pritožnika sta terjatev upnika prerekala iz razloga, ker ta sploh ni nastala, če pa je nastala, ne v zatrjevani višini.

11. Prvi odstavek 201. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ določa, da lahko upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. Skladno s prvim odstavkom 202. člena ZIZ, sodišče tistega, ki izpodbija terjatev, napoti, naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev; sicer pa samo odloči o višini in vrstnem redu izpodbijane terjatve.

12. Pritožnika sta prerekala terjatev upnika C. d. o. o. Glede na vrstni red, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (upnik C. se poplača s prvim vrstnim redom), bi ob uspešnem prerekanju obstoja terjatve prišla do poplačila svoje terjatve.

13. Sodišče prve stopnje je kršilo pravila postopka, ki so določena v prvem odstavku 202. člena ZFPPIPP. Izvršilno sodišče namreč ni bilo pristojno za odločanje o obstoju oziroma višini prerekanih terjatev, kolikor je bila odločitev odvisna od spornih dejstev (gl. razloge sodišča prve stopnje na 24 strani izpodbijanega sklepa, zadnji odstavek in nadaljnji). Skladno s prvim odstavkom 202. člena ZIZ lahko sodišče o ugovorih upnikov zoper višino oziroma vrstni red preostalih upnikov odloči s sklepom o razdelitvi le takrat, če je odločitev odvisna od odgovora o pravilni uporabi materialnega prava, ne pa tudi, ko je spor o pravno pomembnih dejstvih.

14. Sodišče prve stopnje je samo opravilo dokazno oceno listin (izpiski iz poslovnih knjig, potrdila o izplačilu ...), na podlagi katerih je upnik C. d. o. o. dokazoval resničnost svoje trditve, da pritožnikove navedbe, da C. d. o. o. do dolžnika iz pravnega posla nima terjatve, niso utemeljene in da je terjatev do dolžnika iz pravnega posla nastala (s tem je nastal spor o pravno pomembnih dejstvih, ki je obstajal vse do odločitve sodišče prve stopnje, pa tudi sedaj v pritožbi). Pri tem vprašanju je šlo za spor o dejstvu nastanka terjatve – ali je upnik terjatev iz pravnega posla dejansko izpolnil, da je obveznost dolžnika iz pravnega posla sploh lahko nastala, posledično pa, da je na podlagi zastavne pravice utemeljen zahtevati poplačilo iz prodane nepremičnine. V takšnem primeru izvršilno sodišče ni pristojno odločati o stvari. Četudi ima upnik C. d. o. o. zoper dolžnika izvršilni naslov, je treba drugemu upniku na podlagi zgoraj citiranega člena ZIZ dopustiti prerekanje, da terjatev sploh ni nastala (ker kreditodajalec svoje obveznosti sploh ni izpolnil). Če drugi upnik takšen ugovor da, potem s tem trenutkom nastane spor o dejstvih. Izvršilni naslov druge upnike ne veže. Držijo razlogi sodišča prve stopnje, da dolžnik zoper sklep o izvršbi sploh ni vložil ugovora. Sklep o izvršbi je pravnomočen. Vendar drugi upniki terjatev prvega upnika še vedno lahko izpodbijajo. Neposredno izvršljiv notarski zapis ima učinek le med strankami le-tega. Pritožnika to nista. To pa pomeni, da ne glede na to, kako bi bili ugovori drugega upnika (pritožnikov) (ne)utemeljeni (morebiti tudi _prima facie_), izvršilno sodišče uporabi določbo prvega odstavka 202. člena ZIZ. Posledično je višje sodišče odločitev v zgoraj omenjenem obsegu spremenilo in oba pritožnika, ki sta izpodbijala terjatev upnika C. d. o. o., napotilo, da v postavljenem 15 dnevnem roku začneta pravdo na ugotovitev obstoja terjatve, ki jo C. d. o. o. še izterjuje na podlagi sklepa o izvršbi. Na tem mestu pa hkrati višje sodišče potrjuje pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da je zmotno pravno stališče pritožnikov, da bi moral upnik C. d. o. o. začeti postopek za ugotovitev obstoja njegove terjatve do dolžnika ali dolžnika iz pravnega posla, kot tudi, da naj bi imel končan stečajni postopek nad dolžnikom iz pravnega posla učinek na ta postopek. Upnik C. d. o. o. ima neposredno izvršljiv notarski zapis. Pravico biti poplačan torej izkazuje z javno listino, ki ima moč izvršilnega naslova. Če pritožnika menita, da upnik C. d. o. o. terjatve kljub temu nima, je na njima, da to izpodbijata najprej v tem postopku (kar sta storila), nato pa v tožbi, na katero ju mora izvršilno sodišče napotiti (kar logično za seboj potegne posledice o trditvenem in dokaznem bremenu, posledično tudi o stroških). To logično pravilo je v ZIZ jasno zapisano (prvi odstavek 202. člena ZIZ).

15. Če pritožnika v postavljenem roku pravde ne bosta začela, naj izvršilno sodišče prve stopnje v nadaljevanju ravna tako, da sklep o razdelitvi ponovno izda, pri tem pa šteje, da terjatev upnika C. d. o. o. v navedenem obsegu (mišljeno v smislu prerekanja, s katerim sta napotena na pravdo) ni sporna (četrti odstavek 202. člena ZIZ). Če bo tožba vložena, potem bo odločalo po končanem pravdnem postopku glede na rezultat pravde. V ponovljenem sklepu o razdelitvi naj v primeru, če se bo za pritožnika izšlo neugodno, ponovno odgovori tudi na materialno pravne ugovore, kot je višje sodišče zgoraj že povedalo. O stroških postopka (izpodbijani I. in II. točka izreka izpodbijanega sklepa) naj sodišče prve stopnje odloči hkrati z novim razdelitvenim sklepom.

16. Na koncu višje sodišče dodaja, da se je kljub spremembi izpodbijanega sklepa v smislu prvega odstavka 202. člena ZIZ vseeno odločilo, da v vsaj v grobem potrdi pravilnost materialnopravnih razlogov sodišča prve stopnje. Za to se je odločilo zaradi pospešitve zadeve. Glede na časovno trajanje zadeve (kar pa ni moglo biti razlog za neuporabo prvega odstavka 202. člena ZIZ) je namreč višje sodišče mnenja, da bo zaradi tega izvršilni postopek hitreje končan.

17. Odločitev o glavni stvari temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).