Jedro

Polna taksna oprostitev je namenjena samo socialno ogroženim strankam. Kot lastnik vrednega nepremičnega premoženja predlagatelj ne sodi v krog socialno ogroženih oseb. Odobreni odlog plačila mu omogoča, da bo potrebna sredstva v postavljenem roku zbral bodisi z opravljanjem podjetniške dejavnosti bodisi z razpolaganjem s svojim nepremičnim premoženjem.

Zmotno je naziranje, da bi moralo sodišče pritožnika pozivati k dopolnitvi navedb o dejstvih, okoliščinah oziroma razlogih, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme o teh okoliščinah je na vlagatelju. Če jih ne poda sam, sodišče odloči o predlogu zgolj v okviru podane trditvene in dokazne podlage, ki jo je ponudil v predlogu (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

Sodišče pri odločanju o novem predlogu na svoje predhodne sklepe ni vezano. Relevantno je dejansko stanje ob vložitvi vsakokratnega predloga za taksno oprostitev. Zato ga mora sodišče ugotoviti v novem dokaznem postopku in o novem predlogu izdati novo odločbo. Če se izpodbijana odločba razlikuje od odločbe o taksni oprostitvi za postopek na prvi stopnji, ni protispisna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev takse za pritožbeni postopek, odložilo plačilo za eno leto od pravnomočnosti sklepa in razveljavilo plačilni nalog z dne 16. 12. 2022. 2. Tožnik vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-12. Predlaga spremembo sklepa z oprostitvijo plačila takse za pritožbo in s plačilom stroškov pritožbenega postopoka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sklep je pomanjkljivo obrazložen (ni ocene tožnikovega mesečnega dohodka, ni jasno, na katero nepremičnino se nanaša, ni pojasnjeno, iz katerih uradnih evidenc je sodišče pridobilo podatke, ti podatki pritožniku niso bili vročeni in se o njih ni mogel izjaviti) in se ga ne da preizkusiti. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje o tožnikovi rezidenčni nepremičnini. Tožnik je solastnik stanovanja na naslovu X, do 49/100. V tem stanovanju živi, v njem biva tudi mladoletni otrok. Sodišče je sklepalo o bivališču po naslovu stalnega prebivališča tožnika. Ta podatek ne odraža dejanskega stanja o naslovu dejanskega bivanja in ni ustrezna podlaga za zaključek, da ne živi v nepremičnini, katere solastnik je. Pomembno je dejstvo, da ima tožnik na naslovu nepremičnine, katere lastnik je, prijavljeno začasno prebivališče. Sodišče bi ga moralo preveriti v podatkih CRP, ali pa tožnika pozvati, naj se izjavi, v kateri nepremičnini živi. Ker tega ni storilo, je poseglo v njegovo pravico do izjave. Zaključki o tožnikovih nepremičninah so nepravilni in protispisni. To potrjuje sklep sodišča v spisu z dne 3. 9. 2019 o taksni oprostitvi za postopek pred sodiščem prve stopnje. Arbitrarni so zaključki, da tožnikov položaj ni socialno ogrožujoč. Odločitev o odlogu plačila sodne takse za eno leto je nezakonita. Arbitrarno posega v njegove in otrokove temeljne pravice do doma. Tožnik bo še v hujšem socialnem položaju - brez prostora za bivanje in bivanje njegovega otroka. Sodišče je prezrlo, da je tožnik le manjšinski solastnik nepremičnine in zato omejen pri prodaji ali oddaji nepremičnine. Ugotovitev o vrednosti nepremičnine so pavšalne in brez podlage v izvedenih dokazih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je predlagal, da ga sodišče oprosti plačila odmerjene sodne takse za pritožbo v znesku 621 EUR. Navajal je, da je slabšega premoženjskega stanja, da odmerjene takse ne bo zmogel plačati brez škode za lastno in hčerkino preživljanje ter da je bil oproščen plačila sodnih taks za ta postopek na prvi stopnji. Podal je izjavo - soglasje za pridobitev podatkov o njegovem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju po uradni dolžnosti.

5. Jasni in zadostni razlogi o pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc so navedeni v točki 3 sklepa. Po teh podatkih je ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za popolno taksno oprostitev, ker je solastnik nepremičnine v vrednosti 120.849 EUR. Vrednost tožnikovega solastniškega deleža (49/100) je 59.261,50 EUR. Navedena vrednost presega višino zneska, ki je določen kot meja za pridobitev brezplačne pravne pomoči in s tem kot meja za upravičenost do taksnih olajšav (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre3 v zvezi z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1 in z določili ZUPJS4).

6. Po nadaljnjih ugotovitvah sodišča je pritožnik samostojni podjetnik. Ugotovljena vrednost lastniškega deleža je ... EUR, čisti preneseni dobiček iz preteklega leta ... EUR5. Ker ne razpolaga z mesečnim dohodkom6, je ocenilo, da ne bi zmogel takojšnjega niti obročnega plačila odmerjene takse. Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZST-1 mu je odobrilo odlog plačila takse za eno leto. Ocenilo je, da bo v tem obdobju lahko zbral potrebna sredstva in plačal odmerjeno takso.

7. Sprejeta odločitev je pravno in dejansko pravilna. Obrazložena je z zadostnimi razlogi, da jo je mogoče preizkusiti. Ker ji pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, bo odgovorilo le na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Ob dejanskih ugotovitvah, da pritožnik ne prejema (si ne izplačuje) mesečne plače, kot samostojni podjetnik izkazuje preneseni čisti dobiček iz preteklega leta, ima pozitivno stanje na bančnih računih in razpolaga s pravno upoštevno vrednostjo nepremičnega premoženja, ki ne opravičuje taksne oprostitve, je pravno pravilna odločitev, da ne more doseči polne taksne oprostitve. Slednja je namenjena samo socialno ogroženim strankam. Kot lastnik vrednega nepremičnega premoženja ne sodi v krog socialno ogroženih oseb. Odobreni odlog plačila mu omogoča, da bo potrebna sredstva v postavljenem roku zbral bodisi z opravljanjem podjetniške dejavnosti bodisi z razpolaganjem s svojim nepremičnim premoženjem.

9. Sodišče odloči o taksni oprostitvi na predlog vlagatelja. Glede na trditveno podlago, ki jo je ponudil tožnik v predlogu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo njegovo premoženjsko, likvidnost in finančno stanje. Pritožbene navedbe o nepravilnem upoštevanju vrednosti nepremičnine, ker v njej živi, ima v njej prijavljeno začasno prebivališče in z njo ne more razpolagati, ker je manjšinski lastnik, so prepozne in neupoštevne pritožbene novote. Ker ne opraviči, zakaj jih ni podal v predlogu, nanje ni treba odgovarjati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZST-1).

10. Razlogi sklepa o identifikaciji obravnavane nepremičnine so dovolj jasni, saj se je pritožnik o njej izjavil v pritožbi. Pritožbeni očitki o absolutnih bistvenih kršitvah pravil postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP so neutemeljeni.

11. Zmotno je naziranje, da bi moralo sodišče pritožnika pozivati k dopolnitvi navedb o dejstvih, okoliščinah oziroma razlogih, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji (tretji odstavek 12. a člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme o teh okoliščinah je na vlagatelju. Če jih ne poda sam, sodišče odloči o predlogu zgolj v okviru podane trditvene in dokazne podlage, ki jo je ponudil v predlogu (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Sklep torej ni obremenjen s kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče tožnika ni pozivalo k dopolnitvi vloge.

12. Pavšalno sklicevanje vlagatelja na drugo odločbo, ki je bila izdana ob obravnavi predloga za drugo taksno oprostitev v postopku, ne zadošča. Sodišče pri odločanju o novem predlogu na svoje predhodne sklepe ni vezano. Relevantno je dejansko stanje ob vložitvi vsakokratnega predloga za taksno oprostitev. Zato ga mora sodišče ugotoviti v novem dokaznem postopku in o novem predlogu izdati novo odločbo. Če se izpodbijana odločba razlikuje od odločbe o taksni oprostitvi za postopek na prvi stopnji, ni protispisna (ni absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

13. Pritožbene navedbe, da v obravnavanem solastnem stanovanju pritožnik živi in ima na tem naslovu prijavljeno začasno prebivališče, ne morejo omajati sprejete odločitve. Izključitvenega razloga za neupoštevanje navedenega premoženja ni. Da se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ne upošteva stanovanje ali stanovanjska hiša, morata biti poleg vrednosti premoženja izpolnjena še dva pogoja: da v stanovanju oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno bivališče (prvi odstavek 12.a člena ZST-1 v zvezi s 27. členom ZSVarPre in prvim odstavkom 18. člena ZVPJS). Sodeč po pritožbenih navedbah, teh dveh pogojev pritožnik ne izpolnjuje.

14. Dejstvo, da ima pritožnik ob začasnem prebivališču tudi stalno prebivališče (na drugem naslovu) dokazuje, da nepremičnina v njegovi lasti ni nujno potrebna za njegovo preživljanje. Ker ima stanovanje zagotovljeno tudi na naslovu stalnega bivališča, lastniška nepremičnina zanj ni eksistenčnega pomena. To pa je ključna okoliščina za presojo o utemeljenosti predloga za taksno oprostitev. Ob zatrjevanih in zagotovljenih dveh bivališčih ni mogoče verjeti pritožniku, da izpodbijana odločba posega v njegove in otrokove temeljne pravice do doma in dodatno ogroža njegov socialni položaj. V pritožbi izpostavljena dejstva le še dodatno potrjujejo pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da bo pritožnik, če bi bilo glede na njegove siceršnje prihodke potrebno, (tudi) z razpolaganjem z obravnavano nepremičnino lahko zagotovil sredstva za plačilo sodne takse v odloženem roku, ne da bi občutno posegel v nujna sredstva, s katerimi preživlja sebe in svojo mladoletno hčerko, in ne da bi dodatno ogrozil svoj socialni položaj.

15. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo napak in kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

16. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami. 3 Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 4 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 5 Dejanske ugotovitve v točki 5 sklepa niso pritožbeno izpodbijane. 6 Iz pridobljenih podatkov AJPES izhaja, da tožnik kot s.p. nima stroškov plač. Iz pridobljenih podatkov dveh bank, pri katerih ima tožnik odprte tri račune, ki so v času odločanja izkazovali pozitivno stanje, tudi ne izhaja, da bi prejemal redne mesečne osebne dohodke - plače.