Jedro

Stranke lahko v skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP na pravno veljaven način same opravljajo pravdna dejanja z izrednimi pravnimi sredstvi, če imajo pravniški državni izpit, v nasprotnem primeru pa le po kvalificiranem pooblaščencu, odvetniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vlogo, poimenovano zahteva za varstvo zakonitosti, naslovljeno na Vrhovno sodišče RS, ki mu je bila odstopljena v reševanje, štelo za revizijo in jo z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo.

Ugotavlja, da je predmetno pravno sredstvo dne 9. 1. 2019 vloženo proti sklepu Psp 499/2018 z dne 12. 12. 2018 o zavrnitvi ponovne pritožbe zoper sklep VI Ps 379/2017 z dne 20. 8. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo z dne 4. 8. 2018 zoper sklep Psp 222/2018 z dne 28. 6. 2018. S slednjim je bila namreč zavrnjena pritožba zoper sklep VI Ps 379/2017 z dne 23. 4. 2018 o zavrženju prepozne pritožbe zoper sklep z dne 13. 3. 2018 o delni oprostitvi plačila sodne takse in odrejenem obročnem plačevanju preostalega dolžnega zneska.

2. Zoper sklep z dne 12. 2. 2019 je tožnik vložil pravočasno pritožbo s predlogom na pozitivno rešitev.

Meni, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči. Na to bi ga moralo opozoriti sodišče prve stopnje in počakati ali prestaviti narok, dokler Bpp ne bi bila operativo rešena. Predlaga, da se mu omogoči vložitev vloge za Bpp za revizijo in pritožba ugodno reši. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih1 (ZDSS-1) za zadeve, pravnomočno zaključene v socialnih sporih, ni zagotovljenega izrednega pravnega sredstva, poimenovanega zahteva za varstvo zakonitosti. Kot izredno pravno sredstvo, ki ga je zoper pravnomočne sodne odločbe iz socialnih sporov mogoče uveljavljati pred Vrhovnim sodiščem RS je dopustna le revizija, in sicer po 1. odstavku 384. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) tudi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan.

Vendar lahko stranke v skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP na pravno veljaven način same opravljajo pravdna dejanja z izrednimi pravnimi sredstvi, če imajo pravniški državni izpit, v nasprotnem primeru pa le po kvalificiranem pooblaščencu, odvetniku.

5. V predmetni zadevi ni izpolnjena nobena od navedenih predpostavk. Ni izkazano, da bi imel pritožnik pravniški državni izpit, niti izrednega pravnega sredstva ni vložil po odvetniku. Pravno sredstvo, ki ga je naslovil na Vrhovno sodišče RS, je vložil sam. V tem pritožbenem postopku seveda ne more uspešno zatrjevati niti očitati sodišču, da ga ni opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Nenazadnje iz list. št. 24 sodnega spisa izhaja, da je brezplačno pravno pomoč poskušal uveljaviti, vendar je bila njegova zahteva z odločbo Bpp 257/2017 z dne 16. 11. 2017, zavrnjena.

6. Iz predhodno navedenih razlogov, ko je tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru podan dejanski procesni stan iz 374. člena ZPP, je z izpodbijanim sklepom revizija kot nedovoljena zakonito zavržena. Pritožba zato ne more biti uspešna. Na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP jo je pritožbeno sodišče moralo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004 spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.