Jedro

Opravljena dela (na zamočvirjenem zemljišču opravljen izkop vodnega zbiralnika, izkop dveh jarkov za odtok vode ter namestitev drenažnih cevi) so dela melioracije oz. osuševanja zemljišča in ne le vzdrževalna dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 320/99-7 z dne 29.8.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi z dne 4.1.1999, s katero je tožena stranka delno ugodila tožnikovi pritožbi zoper odločbo urbanistične inšpekcije Inšpektorata RS za okolje in prostor, Inšpekcije za prostor Enote K., Izpostave R. z dne 23.3.1998. Z njo je organ prve stopnje odločil, da mora tožnik za izvedeno melioracijo zamočvirjenega zemljišča v izmeri 6.910 m2 in s parc. št. 662 k.o. R. v K., katerega lastnik je, pridobiti lokacijsko dovoljenje in uskladiti že usklajena dela z določbami tega dovoljenja (1. točka izreka); da mora investitor za lokacijsko dovoljenje zaprositi v roku 1 meseca po prejemu odločbe (2. točka izreka); da za objekt iz 1. točke izreka odločbe veljajo prepovedi vpisa in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, razen če gre za sklepanje pravnih poslov, katerih namen je legalizacija nedovoljenega posega, ki ga prostorski akt dopušča, uporaba objekta ali opravljanje gospodarskih dejavnosti na njem, promet z zemljiščem in sklenitev, kreditnih zavarovalnih, najemnih, zakupnih in delovršnih ter drugih pravnih poslov med živimi (3. točka izreka); da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točki izreka odločbe). Tožena stranka je pritožbi delno ugodila in odpravila 1. točko izreka prvostopenjske odločbe ter odločila, da mora tožnik kot investitor za izvedeno melioracijo zamočvirjenega zemljišča v izmeri 6.910 m2 in s parc. št. 662 k.o. R. v K., katerega lastnik je, pridobiti lokacijsko dovoljenje in uskladiti že izvedena dela z določbami tega dovoljenja ter izvesti sanacijo zemljišča v roku 60 dni od prejema pravnomočnega lokacijskega dovoljenja. V razlogih sodbe sodišče navaja, da je na podlagi zapisnika o inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da je tožnik kot investitor na zemljišču parc. št. 662 k.o. R. v K. na SV delu zemljišča izkopal tolmun nepravilne krožne oblike, premera 15 m - 20 m in globine 0,5 m do 1,0 m, jarek za iztok vode iz tolmuna ter 2 jarka s položenimi in zasutimi drenažnimi cevmi za odvodnjavanje vode z zemljišča. Za navedeni poseg investitor ni pridobil lokacijskega dovoljenja, ki bi ga po določbah 50. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 48/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) moral pridobiti. Tožena stranka je zavrnila tožnikov pritožbeni ugovor, da je opravil le vzdrževalna dela, saj gre za melioracijo oziroma osuševanje zemljišča, za tak poseg pa bi si tožnik skladno z določili 50. člena ZUN moral pridobiti lokacijsko dovoljenje, zato je inšpektorski ukrep v skladu s 73. členom ZUN.

Z navedeno presojo se je sodišče prve stopnje strinjalo. Opravljena dela so tudi po presoji sodišča prve stopnje dela melioriranja zemljišča brez lokacijskega dovoljenja. Tožnik je na zaslišanju dne 13.3.1998 izjavil, da je na spornem zamočvirjenem zemljišču v letu 1996 očistil obstoječo umetno izkopano strugo potoka, odstranil približno 27 štorov, izkopal zbiralnik premera 15 do 20 m in globine od 0,5 do 1 m. V mesecu februarju 1998 pa je dodatno splaniral okolico tolmuna in izkopal dva dodatna jarka za odtok vode s terena v tolmuna in iz tolmuna v jarek za odtok vode v potok. V dodatna jarka je namestil drenažne cevi premera 10 cm, izkopano zemljo pa je uporabil za zasipanje divjega peskokopa. Z opisanim ravnanjem je tožnik po presoji sodišča prve stopnje nezakonito posegal v prostor, zato je inšpekcijski ukrep, ki mu je bil naložen, da si pridobi lokacijsko dovoljenje in navedena dela uskladi z lokacijskim dovoljenjem, utemeljen na podlagi določbe 1. odstavka 73. člena ZUN. Za graditev objektov in naprav si mora vsak investitor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje, ki je odvisno od vrste posega v prostor iz 50. in 51. člena ZUN. Tako je lokacijsko dovoljenje potrebno za posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne ali delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti, zlasti pa, če se posegi nanašajo med drugim tudi na melioracijo zemljišč. Poseg v prostor, ki ga je tožnik opravil, ne predstavlja vzdrževalnih del, pač pa melioracijo zemljišča, za takšen poseg pa bi si moral pridobiti lokacijsko dovoljenje.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, napadena sodba spremeni tako, da se ugodi njenemu zahtevku. Gre za zemljišče v k.o. R. pri B., kjer je tožnik opravil razna vzdrževalna dela, ki so le v korist zemljišča in ne v breme ter je zato napačna ugotovitev sodišča, da je tožnik melioriral zemljišče brez dovoljenja ter s tem nezakonito posegal v prostor. Zemljišče je bilo prej zanemarjeno in je še vedno zamočvirjeno. Nikakršna melioracija ni bila opravljena. Zaradi navedenega se ekološko ravnovesje ni porušilo, prej nasprotno, vzdrževalna dela so bila opravljena v korist zemljišča. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik ne ugovarja ugotovitvam o tem, katera dela je opravil. Tožnik se le ne strinja s preudarkom, da ta dela, ki jih je opravil, predstavljajo melioracijo, za kar bi si moral pridobiti lokacijsko dovoljenje. Pritožbeno sodišče povsem soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da opravljena dela (na zamočvirjenem zemljišču opravljen izkop vodnega zbiralnika, izkop dveh jarkov za odtok vode ter namestitev drenažnih cevi) so dela melioracije oziroma osuševanja zemljišča. Navedena dela predstavljajo poseg v prostor, ki trajno spreminja namensko rabo, ekološko ravnovesje in krajinsko značilnost (iz prej zamočvirjenega zemljišča naj bi nastalo osušeno zemljišče). Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožnika, da ta dela ne predstavljajo vzdrževalnih del. Za poseg v prostor z melioracijo zemljišča je na podlagi 2. odstavka 50. člena ZUN potrebno lokacijsko dovoljenje, ki pa ga tožnik ni pridobil. Zato je ravnanje inšpektorja, ki temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUN utemeljeno in zakonito, pritožbeni ugovori glede zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa neutemeljeni. Razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pa ni ugotovilo.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.