Jedro

Dedič, ki je bil s sklepom o dedovanju razglašen za dediča vse zapuščine, ni legitimiran za pritožbo. Takšno pritožbo je treba kot nedovoljeno zavreči, ker pritožnik nima interesa za vložitev pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju razglasilo za zakonitega dediča zapuščine po pok. J.A. zapustnikovega sina B.A. potem, ko je ugotovilo, da zapustnik ni napravil oporoke in da sta se M.D. in M.A. odpovedali dedovanju, J. A. pa, da je že dedno odpravljen.

Zakoniti dedič B.A. je zoper tak sklep vložil pravočasno pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga. V njej opozarja le na izročilno pogodbo z dne 30.3.1983 in izjavo o dedni odpravljenosti z dne 21.12.1983. J.A. je na pritožbo vložil odgovor na pritožbo v katerem predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrže, podrejeno pa jo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni dovoljena.

Prvostopno sodišče je za zakonitega dediča vse zapuščine po pok. J.A. razglasilo pritožnika. S sklepom o dedovanju je torej pritožnik dobil vse, kar je še bilo v zapuščini. (V sklepu o dedovanju je sicer omenjeno tudi vozilo Škoda Favorit 135 L, vendar je glede njega pritožnik na naroku za zapuščinsko obravnavo izrecno priznaval, da je last J.A., ki je avtomobil iz zapuščine izločal kot svojo lastnino.) Pri takem položaju pritožnik nima interesa za vložitev pritožbe kljub določbi prvega odst. 172. čl. Zakona o dedovanju, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni z Zakonom o dedovanju drugače določeno. Treba je namreč upoštevati generalno načelo za vložitev vsake pritožbe, da se sme pritožiti le nezadovoljna stranka, torej stranka, ki ni zmagala glede kakšne svoje pravice, ki jo je uveljavljala. Pritožnik torej ni legitimiran za pritožbo, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (tretji odst. 358. čl., 367. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).