Jedro

Pritožbene navedbe, da v Ljubljani tečejo vsebinsko in pravno samostojni postopki, ne morejo omajati pravilnosti izpodbijanega sklepa. Odločilno je, da se predlagani začasni ukrepi nanašajo na ista družinskopravna razmerja, o katerih koprsko sodišče že odloča v okviru predhodno začetega postopka. Namen pravil o krajevni pristojnosti v postopkih glede otrok je zagotavljanje učinkovitega varstva koristi otroka. Temu namenu pa v okoliščinah konkretnega primera bolj ustreza, da o vseh vprašanjih glede varstva in vzgoje, stikov, preživljanja ter začasnih ukrepih odloča isto sodišče, ki je s spornimi razmerji že seznanjeno in je v zadevi že sprejelo več odločitev. Takšno odločanje zagotavlja pravno varnost, preprečuje možnost nasprotujočih si odločitev ter je skladno z načelom ekonomičnosti postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 4. 5. 2026 ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kopru.

2.Zoper navedeni sklep se je predlagateljica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

V pritožbi je navedla, da se je aprila 2026 skupaj z mladoletno hčerko preselila v Ljubljano, kjer imata obe prijavljeno stalno prebivališče. Menila je, da ne gre za položaj litispendence o isti stvari, temveč za samostojen, nujen in po svoji naravi začasen zahtevek za zavarovanje koristi otroka, ki ga je po posebnih pravilih krajevne pristojnosti upravičeno in dolžno obravnavati Okrožno sodišče v Ljubljani. Sklicevala se je na prvi odstavek 13. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter poudarila, da je središče otrokovega življenjskega okolja v Ljubljani, kjer deluje tudi pristojni center za socialno delo. Navajala je še, da v Kopru niso vloženi postopki glede nadomestitve soglasja za spremembo prebivališča otroka in izdaje osebnih dokumentov ter da predlog za izdajo začasne odredbe, vložen v Ljubljani, po vsebini ni enak predlogom, o katerih je že odločalo koprsko sodišče.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Predlagateljica je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izdajo začasne odredbe glede stikov mladoletne A. A. z očetom ter glede vračila osebnih dokumentov. Po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe je predlagateljica vložila še predlog za dodelitev A. A. v varstvo in vzgojo ter določitev preživnine.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je stalno prebivališče A. A. na območju Ljubljane, zaradi česar bi bila po določbi prvega odstavka 13. člena ZNP-1 za odločanje v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki načeloma krajevno pristojno tudi Okrožno sodišče v Ljubljani. Nadalje je ugotovilo, da pred Okrožnim sodiščem v Kopru že teče nepravdni postopek zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov ter preživnine. V okviru tega postopka sta bili izdani začasni odredbi z dne 9. 1. 2026 in z dne 30. 3. 2026, pri čemer so bili z zadnjo začasno odredbo urejeni tudi stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem. Ker postopek o isti stvari ne more teči pred več sodišči, saj bi bilo to v nasprotju z načeloma ekonomičnosti in pravne varnosti, se je sodišče prve stopnje sklicevalo na pravilo o litispendenci ter zaključilo, da je za odločanje pristojno sodišče, pred katerim je bil postopek začet prej. Zato je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Kopru.

6.Ni sporno, da ima A. A. od aprila 2026 prijavljeno stalno prebivališče v Ljubljani. Prav tako ni sporno, da bi bilo po določbi prvega odstavka 13. člena ZNP-1 za postopke za ureditev razmerij med starši in otroki načeloma krajevno pristojno tudi sodišče na območju otrokovega stalnega prebivališča. Vendar navedena določba sama po sebi ne omogoča, da bi po začetku postopka pred enim krajevno pristojnim sodiščem o istem družinskopravnem razmerju začelo odločati še drugo sodišče.

7.Bistveno je, da predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 4. 5. 2026 posega v isto pravno razmerje med staršema in otrokom, ki je že predmet odločanja pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Predlagateljica je namreč v tem postopku predlagala, da se stiki med otrokom in očetom za določeno obdobje ne izvajajo oziroma da se izvajajo zgolj v obliki videoklicev, medtem ko je Okrožno sodišče v Kopru o stikih z začasno odredbo z dne 30. 3. 2026 že odločalo.

8.Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da ne gre za isto stvar, zgolj zato, ker gre za nov predlog za izdajo začasne odredbe oziroma za zatrjevane spremenjene okoliščine. Spremenjene okoliščine lahko predstavljajo podlago za spremembo že izdanih začasnih ukrepov, ne dajejo pa podlage za vzpostavitev vzporedne pristojnosti drugega sodišča glede istega družinskopravnega razmerja. O morebitni spremembi že izdanih ukrepov mora odločati sodišče, pred katerim teče glavni postopek.

9.Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje glede dela predloga, ki se nanaša na otrokove osebne dokumente. Iz podatkov spisa izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru že z začasno odredbo z dne 9. 1. 2026 odločilo o vprašanju izdaje potnega lista oziroma drugih osebnih dokumentov za mladoletno A. A. Tudi ta del predloga je zato tesno povezan z že začetim postopkom pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

10.Pritožbene navedbe, da v Ljubljani tečejo vsebinsko in pravno samostojni postopki, ne morejo omajati pravilnosti izpodbijanega sklepa. Odločilno je, da se predlagani začasni ukrepi nanašajo na ista družinskopravna razmerja, o katerih koprsko sodišče že odloča v okviru predhodno začetega postopka. Namen pravil o krajevni pristojnosti v postopkih glede otrok je zagotavljanje učinkovitega varstva koristi otroka. Temu namenu pa v okoliščinah konkretnega primera bolj ustreza, da o vseh vprašanjih glede varstva in vzgoje, stikov, preživljanja ter začasnih ukrepih odloča isto sodišče, ki je s spornimi razmerji že seznanjeno in je v zadevi že sprejelo več odločitev. Takšno odločanje zagotavlja pravno varnost, preprečuje možnost nasprotujočih si odločitev ter je skladno z načelom ekonomičnosti postopka.

11.Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).