Jedro

V zadevi se izterjujejo neplačani prispevki za socialno varnost za obdobje od junija 2011 do septembra 2012. Gre za obveznosti, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti odpust obveznosti ne učinkuje, kot je to določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je s sklepom št. DT 4934-3703/2016-1 03 z dne 12. 1. 2016 zoper A.A. začel davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti, ki je na dan 12. 1. 2016, skupaj z obračunanimi zamudnimi obrestmi in stroški sklepa, znašala 1.080,39 EUR, ter določil način davčne izvršbe z rubežem dolžnikovih denarnih prejemkov. V izreku izpodbijanega sklepa je navedel podatke o izvršilnih naslovih, datumih izvršljivosti in zneskih obveznosti. V obrazložitvi pa je navedel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, in sicer 143. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in pojasnil, da iz knjigovodskih evidenc davčnega organa izhaja, da tožnica ni poravnala obveznosti, zato je bila začeta davčna izvršba.

2. Drugostopni organ je pritožbi tožnice delno ugodil tako, da je sklep Finančne uprave RS odpravil za obveznost navedeno pod zaporedno številko 8 v tabeli 4. točke izreka (za glavnico v znesku 5,25 EUR in zamudne obresti v znesku 1,73 EUR) in pravilno navedel izvršilne naslove navedene v tabeli 4. točke izreka. V ostalem delu je sklep potrdil in pritožbo zavrnil. Kot izhaja iz obrazložitve, sklep prvostopnega organa vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2, vendar je drugostopni organ kljub temu ugotovil pomanjkljivosti, saj iz odločb, ki se nahajajo v spisu, nedvomno izhaja, da so bile tožnici izdane odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost za obdobje od junija 2011 do septembra 2012, razen za mesec oktober 2011, zato je v tem delu spremenil 4. točko izreka izpodbijanega sklepa. Nadalje je drugostopni organ ugotovil, da se za obveznost pod zaporedno številko 8 v tabeli 4. točke izreka, pri kateri je kot izvršilni naslov navedena odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost št. dokumenta ODL 10/110D151111 z dne 20. 4. 2012, izvršilni naslov v predloženem spisu ne nahaja. Po pozivu prvostopnemu organu, da naj predloži odločbo, in odgovoru, da odločba za ta mesec ni bila izdana, saj so bili prispevki za mesec oktober 2011 delno poravnani, je drugostopni organ sklep odpravil za navedeno obveznost pod zaporedno številko 8. Izvršilni naslov za zadevno obveznost na dan izdaje sklepa namreč ni obstajal, zato davčna izvršba v tem delu ni bila upravičena. V nadaljevanju pojasnjuje, da je bila tožnici dne 30. 1. 2013 izdana odločba, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za odpis dolga, sicer pa zahteva za odpis dolga na sam postopek davčne izvršbe ne more vplivati. V zvezi s povečanjem dolga glede na znesek dolga po opominu pojasni, da se z izpodbijanim sklepom terjajo še druge obveznosti z datumom izvršljivosti po dnevu izdaje opomina. Prijava na zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb in delo za določen čas niso ovira za vodenje postopka davčne izvršbe. Izvrševanje sklepa je vezano na določbe ZDavP-2, ki določajo, katera sredstva so izvzeta iz davčne izvršbe in kakšne so omejitve le-te na denarne prejemke. Tudi zaključen postopek osebnega stečaja, v katerem je pristojno sodišče dne 22. 4. 2015 izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je sklenilo, da se odpustijo obveznosti tožnice in da odpust učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov, ki so nastale do 14. 10. 2011, ne vpliva na odločitev. Iz sklepa o odpustu obveznosti ne izhaja, da bi odpust učinkoval tudi na prednostne terjatve, torej v tem postopku terjane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost. Prav tako organ upravičeno terja obveznosti, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja, kajti zanje niso nastopile posledice stečaja in odpusta obveznosti.

3. Tožnica v tožbi pojasnjuje, da je v septembru 2012 prejela opomin pred začetkom davčne izvršbe za znesek 535,37 EUR, za znesek zapadlih in neplačanih prispevkov za ZPIZ do vključno 9. 9. 2012. Januarja je prejela sklep o davčni izvršbi, zoper katerega je vložila pritožbo, kateri je Ministrstvo delno ugodilo s pojasnilom, da je tožnica obveznosti za mesec oktober 2011 delno poravnala. Ne strinja se z obrazložitvijo, da se je dolg po opominu z dne 9. 9. 2012 povečal še za druge obveznosti, nastale po izdaji opomina. Prvostopni organ je izdal odločbo v zadevi obročnega plačila davčnega dolga, prav tako je bilo obrazloženo, da odpust obveznosti za tožnico ne velja. Tožnica še pojasni, da je podala zahtevek za obnovo postopka, ki je bil na prvi stopnji zavržen, zato je podala pritožbo, o kateri pa še ni bilo odločeno.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravne odločbe. Pojasnjuje, da je predmet pritožbenega postopka zgolj sklep o davčni izvršbi in ne odpis dolga oziroma obročno plačilo davčnega dolga, zato so ugovori, ki se nanašajo na postopek davčne izvršbe, povsem brezpredmetni in ne morejo vplivati na odločitev.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je po delni odpravi in spremembi v pritožbenem postopku izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se zato sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7. Po 143. členu ZDavP-2 davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Predmet davčne izvršbe je po 144. členu ZDavP-2 lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Po 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova. V obravnavani zadevi gre za izvršljive odločbe Finančne uprave RS o odmeri prispevkov za socialno varnost, ki se nahajajo tudi v upravnem spisu. Izpodbijani sklep o davčni izvršbi ima tudi vse obvezne sestavine po 151. členu ZDavP-2. Ker je po presoji sodišča izpodbijani sklep izdan skladno z zgoraj navedenimi določbami ZDavP-2 in ker v zadevi tožnica tudi ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane niti ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, sodišče ne ugotavlja razlogov, ki bi utemeljevali odpravo izpodbijanega sklepa.

8. Sodišče dodaja, da se v zadevi izterjujejo neplačani prispevki za socialno varnost za obdobje od junija 2011 do septembra 2012. Gre za obveznosti, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti odpust obveznosti ne učinkuje, kot je to določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Ta določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Sodišče na podlagi nespornega podatka, da je Okrožno sodišče v Krškem 14. 10. 2011 začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico in 22. 4. 2015 izdalo sklep o odpustu obveznosti, ugotavlja, da se od tožnice izterjuje znesek, ki predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki imajo naravo prednostnih terjatev, in na katerega odpust obveznosti ne učinkuje.

9. Omenjeni prispevki se terjajo na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje. V kolikor se zavarovanci odločijo za prenehanje plačevanja pavšalnega prispevka, podajo izjavo, da v to zavarovanje ne želijo biti več vključeni, vračilo prispevkov pa je možno le za obdobje od vložitve takšne izjave. V konkretnem primeru je bilo navedeno upoštevano, saj se tožnico terja le za obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi izdanih odločb za obdobje do vključno septembra 2012, torej za obdobje do odjave iz zavarovanja.

10. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločalo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega akta (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).