Jedro

Roka, v katerem upniki prijavijo pravico do ločenega poplačila (njihove pravočasno prijavljene terjatve) iz premoženja stečajnega dolžnika, ki ga bo ta pridobil po dnevu začetka stečajnega postopka, ZFPPIPP ne določa. Zato je rok, v katerem lahko upnik v takem primeru uveljavlja ločitveno pravico v stečajnem postopku, prepuščen razlagi zakona.

Če je pridobitev upnikove ločitvene pravice odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o predlogu za vpis lastninske pravice na ime stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo, ni mogoče odreči pravnega interesa, da jo prijavi v stečajnem postopku pred odločitvijo zemljiškoknjižnega sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje prijavo terjatve upnika N. d.d. z dne 04.12.2012 (kot preuranjeno) zavrglo.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da naknadno prijavo ločitvenih pravic upnika dovoli.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je upnik pravočasno (14.6.2012) prijavil denarno terjatev. Naknadno (4.12.2012) je prijavil še pravico do ločenega poplačila denarne terjatve iz nepremičnega premoženja v lasti stečajnega dolžnika. Ker stečajni dolžnik v zemljiški knjigi še ni vpisan kot lastnik sporne nepremičnine, je sodišče prve stopnje zaključilo, da upnik v trenutku vložitve prijave še ni pridobil ločitvene pravice na nepremičninah, saj vpis lastninske pravice na stečajnega dolžnika še ni bil izveden (na podlagi opravljenih poizvedb pri zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kopru je sodišče ugotovilo, da je bila 15.5.2012 vpisana plomba za vknjižbo lastninske pravice na stečajnega dolžnika, ki je upoštevaje že predhodno vpisani dve plombi tretja po vrsti). Iz tega razloga je sodišče upnikovo prijavo ločitvene pravice zavrglo kot preuranjeno in v obrazložitvi sklepa upnika poučilo, da bo lahko prijavil ločitveno pravico v predmetnem stečajnem postopku, ko se bo vknjižila lastninska pravica na stečajnega dolžnika.

5. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (1. odstavek 19. člena ZFPPIPP). Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico (2. odstavek 19. člena ZFPPIPP). Terjatve, ki so nastale do dneva začetka stečajnega postopka, mora upnik prijaviti v zakonsko določenem roku. Če je ta terjatev na dan začetka stečajnega postopka zavarovana z zastavno pravico upnika nasproti stečajnemu dolžniku, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatve, prijaviti tudi ločitveno pravico (1. odstavek 298. člena ZFPPIPP). Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odstavka 298. člena ZFPPIPP, ločitvena pravica preneha (5. odstavek 298. člena ZFPPIPP). Posebna pravila o tem, da ločitvenih pravic, ki se lahko uveljavljajo zunajsodno, ni treba prijaviti v stečajnem postopku, so določena v 282. členu ZFPPIPP. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za tako situacijo.

6. Ob smiselni uporabi določbe 274. člena ZPP je sodišče prve stopnje po pravilih, ki veljajo v pravdnem postopku za zavrženje tožbe, zavrglo prijavo ločitvene pravice. Prijave ni zavrglo kot prepozne, pač pa kot preuranjeno, pri čemer je očitno štelo, da upnik (še) ni izkazal pravne koristi za prijavo ločitvene pravice. V primeru, če je predpisan rok, v katerem je treba opraviti kakšno procesno dejanje, se lahko vloga, s katero upravičenec to dejanje opravi, zavrže le kot prepozna, če je vložena po izteku roka, ne pa tudi kot preuranjena.

7. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da upnikove prijave ločitvene pravice ni mogoče šteti kot prepozne v smislu določbe 5. odstavka 298. člena ZFPPIPP, saj upnik pravice, ki jo uveljavlja nasproti stečajnemu dolžniku med stečajnim postopkom, še ni imel na dan začetka stečajnega postopka. Dan začetka stečajnega postopka je mejnik, pomemben za presojo nastanka pravnih posledic stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP). Če do dneva začetka stečajnega postopka upnik še ni pridobil ločitvene pravice, potem zanj ne morejo veljati pravne posledice , ki jih zakon določa za ločitvene pravice, pridobljene do dneva začetka stečajnega postopka.

8. Kot je razvidno iz konkretnega primera, so v posameznih primerih možne situacije, v katerih upnik za zavarovano terjatev pridobi ločitveno pravico nasproti stečajnemu dolžniku tudi po začetku stečajnega postopka. Podoben življenjski primer je obravnavalo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi Up-179/12 in U-I-33/12 z dne 19.4.2012 sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo zoper sklep VSL Cst 281/2011 z dne 17.11.201, o kateri pa še ni odločeno.

9. Za presojo obravnavanih primerov je relevantna določba 1. odstavka 279. člena ZFPPIPP, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico. Roka, v katerem upniki prijavijo pravico do ločenega poplačila (njihove pravočasno prijavljene terjatve) iz premoženja stečajnega dolžnika, ki ga bo ta pridobil po dnevu začetka stečajnega postopka, ZFPPIPP ne določa. Zato je rok, v katerem lahko upnik v takem primeru uveljavlja ločitveno pravico v stečajnem postopku, prepuščen razlagi zakona. Sodna praksa glede tega vprašanja se ni še poenotila. Pritožnik ob tem v skrbi, da bi mu sodišče, če bi s prijavo čakal na vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, lahko prijavo ločitvene pravice zavrglo kot prepozno, pravilno opozarja, da mora v dvomu sodišče razlagati zakon v prid stranki z negotovim pravnim položajem, v kakršnem je tudi sam. Če je pridobitev upnikove ločitvene pravice odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o predlogu za vpis lastninske pravice na ime stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo, po stališču pritožbenega sodišča zato ni mogoče odreči pravnega interesa, da jo prijavi v stečajnem postopku pred odločitvijo zemljiškoknjižnega sodišča. Posebne okoliščine konkretnega primera pa po mnenju pritožbenega sodišča tudi omogočajo, da se prijavljena ločitvene pravica preizkusi šele po odločitvi o predlogu za vpis lastninske pravice (po odločitvi o predhodnem vprašanju). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).