Jedro

Stranka mora v postopku računati s tem, da ji bo potrebno vročati sodna pisanja, in njena odgovornost je poskrbeti za njihov dejanski prevzem. Zato mora stranka, če do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, to takoj sporočiti sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 172799/2011 z dne 24. 11. 2011 za plačilo zneska 382,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2011 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 36,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da naj bi bil sklep izdan 8. 11. 2007, terjatev naj bi nastala leto dni kasneje, razpisan naj bi bil narok, ki pa mu ni bil poslan na naslov stalnega prebivališča P., s čimer mu je bil onemogočen odgovor. Dodaja še, da sodišče ni upoštevalo zneskov, ki so zakonsko zapadli v izterjavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavana pravdna zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Izpodbijane sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

5. Toženec v pritožbi smiselno navaja, da mu v postopku ni bil omogočen odgovor na tožničine trditve in da mu ni bila dana možnost zahtevati izvedbe naroka, ker mu sodno pisanje ni bilo vročeno na naslov stalnega prebivališča P. S temi navedbami toženec smiselno uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi kot svoj naslov navedel M. Iz spisa ni razvidno, da bi toženec sodišču prve stopnje kasneje sporočil, da bi spremenil svoj naslov. Tega toženec v pritožbi niti ne zatrjuje. Stranka v postopku mora računati s tem, da ji bo potrebno vročati sodna pisanja in njena odgovornost je poskrbeti za dejanski prevzem le-teh. Zato mora stranka, če do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, to takoj sporočiti sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP), česar pa toženec ni storil. Nenazadnje toženec ne zatrjuje niti ne izkazuje, da bi oziroma od kdaj dalje naj bi dejansko prebival na drugem naslovu (dejansko prebivališče, ki je odločilno za pravilnost vročitve, ni nujno isto kot formalno prijavljeno stalno prebivališče). Zato mu je sodišče prve stopnje tožničino pripravljalno vlogo z dne 29. 8. 2012, skupaj s pozivom sodišča prve stopnje z dne 17. 9. 2012, naj odgovori na to vlogo in sporoči, ali zahteva izvedbo naroka, pravilno vročalo na naslov, ki ga je toženec navedel v ugovoru zoper sklep o izvršbi in na katerega so mu bila vročana vsa dotedanja pisanja v postopku, pri čemer tudi iz vročilnice (pripete k list. št. 87) ne izhaja, da bi bil toženec preseljen. Vročitev je bila torej opravljena pravilno. Kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana.

7. Ostale pritožbene navedbe niso razumljive oziroma se nanašajo na dejansko stanje in zato v skladu z že navedenim določilom prvega odstavka 458. člena ZPP niso upoštevne.

8. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).