Jedro

Razlogi za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Navedeno pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč nima podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločitve, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi že posegla v samo vsebino sodnega varstva in se opredeljevala do tega, ali oče mld. A. A. skrbi zanjo. Kot razlog za to, da naj bi skrbel, je med drugim tudi navedla, da mu ni bila odvzeta ali omejena starševska skrb, čeprav določilo 257. člena DZ ne postavlja tega kriterija. Tožnica je v dopolnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč navedla, da je oče mld. A. A. zapustil, da za preživljanje nič ne prispeva in da ne plačuje preživnine. Do odločitve sodišča v nepravdnem postopku sicer še ni mogoče vnaprej sklepati, da bo tožnica s postavitvijo mld. A. A. pod skrbništvo uspela, ni pa mogoče trditi, da je že na prvi pogled očitno, da z zahtevo za postavitvijo pod skrbništvo ne more uspeti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 174/2023 z dne 11. 4. 2023 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za dodelitev pod skrbništvo mld. A. A. ter za zastopanje na prvi stopnji in za oprostitev plačila stroškov postopka.

2. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po tej določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne zglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

3. Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči najprej navedla, da želi brezplačno pravno pomoč za vložitev predloga za dodelitev mld. A. A. pod skrbništvo. Nato je bila pozvana k dopolnitvi vloge in je vlogo dopolnila tako, da je navedla, da oče mld. A. A. že več let zanjo ne skrbi, v letu 2019 pa jo je zapustil in opustil vsakršno skrb zanjo. Od tedaj naprej je zanjo skrbela mati, ki pa je 20. 11. 2022 umrla. Za mld. A. A. že od bolezni njene matere dalje skrbi teta B. B. Skupaj živijo na naslovu ... v Brežicah. Oče ničesar ne prispeva za preživljanje mld. A. A. niti ne plačuje nobene preživnine. Ker že dlje časa zanjo ne skrbi, mati pa je umrla, je treba v skladu s prvim odstavkom 257. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) mld. A. A. postaviti skrbnika. Tožnica je kot sestra mld. A. A. na podlagi prvega odstavka 113. člena Zakona o nepravdnem postopku upravičena predlagateljica za postavitev mld. A. A. pod skrbništvo. Predlagala bo, naj se za skrbnika imenuje njuna teta B. B., saj v odsotnosti skrbnika ni mogoče zanjo urejati osebnih dokumentov in stvari niti zadev s šolanjem.

4. Tožena stranka navaja, da iz poročila o obravnavi in ugotovitvah CSD Posavje izhaja, da je oče mld. A. A. živ, da s CSD sodeluje in da izkazuje zanimanje za svoji dve hčerki (tožnico in mld. A. A.). Iz prejete dokumentacije ne izhaja, da bi bil omejen pri izvajanju starševske skrbi oziroma da bi mu bila starševska skrb odvzeta. Tudi če bi bil vložen predlog za postavitev pod skrbništvo, ga ne bi bilo mogoče obravnavati, ker niso izkazane in izpolnjene vse predpostavke oziroma bi bil predlog neutemeljen. Eden od staršev je živ in izvajanje starševske skrbi ni omejeno. Bistvo postavitve pod skrbništvo pa je v tem, da se otroku postavi skrbnika v primeru, ko ta nima staršev ali zanj starši ne skrbijo. V danem primeru pa tožnica ni izkazala da bi bila očetu mld. A. A. starševska skrb odvzeta ali kakorkoli omejena in ni izkazala za verjetno, da oče ne bi skrbel za mld. A. A. Iz poročila CSD Posavje sicer izhaja, da v družini prihaja do razhajanj glede tega, pri komu naj bi mld. A. A. živela, kar pa ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa tožnice po vložitvi predloga za postavitev mld. A. A. pod skrbništvo. Zaradi tega po mnenju tožene stranke tožnica nima možnosti za uspeh.

5. Tožnica v tožbi navaja, da je na poziv tožene stranke pojasnila dejanske okoliščine v zvezi z razlogi za postavitev mld. A. A. pod skrbništvo. Pojasnila je, da je oče sicer formalno prijavljen na naslovu ... v Brežicah, vendar pa tam ne živi in je neznanega bivališča in za mld. A. A. ne skrbi. Teh okoliščin tožena stranka sploh ni upoštevala. Če je mati mladoletnega otroka umrla, oče pa je neznanega prebivališča in ne skrbi zanj, to že zadošča za vložitev predloga za postavitev pod skrbništvo skladno s prvim odstavkom 257. člena DZ. Tožnica pa je po prvem odstavku 113. člena Zakona o nepravdnem postopku tudi upravičena predlagateljica za postopek postavitve mld. A. A. pod skrbništvo. Prvi odstavek 257. člena DZ določa, da otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi sodišče pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika. Tožnica je pojasnila, da mld. A. A. nima mame in da oče zanjo že več let ne skrbi in je s tem izkazala verjetnost uspeha v postopku. Za mld. A. A. pa od bolezni njene matere dalje skrbi teta B. B. Oče pa zanjo niti nič ne prispeva in ne plačuje preživnine. Materialno zmotno je stališče tožene stranke, da tožnica ni izkazala predpostavk glede postavitve mld. otroka pod skrbništvo. Odvzem ali omejitev starševske skrbi ni predpostavka za postavitev mld. pod skrbništvo po 257. členu DZ, ampak je takšen pogoj zgolj dejstvo, da otrok nima staršev ali da starši zanj ne skrbijo. Zmotna je tudi opredelitev, da je s postavitvijo mld. otroka pod skrbništvo treba določiti tudi naloge oziroma obseg skrbništva v skladu s 171. členom DZ. To določilo določa omejitev starševske skrbi in gre za poseben ukrep zaradi varstva koristi otrok trajnejšega značaja. Tožnica pa ni upravičena predlagateljica v postopku za omejitev starševske skrbi. Predlog za postavitev otroka pod skrbništvo je poseben predlog. Po 257. členu DZ ni potrebno, da se staršu omeji starševska pravica za postavitev otroka pod skrbništvo. Odločitev tožene stranke pa tudi presega namen samega preizkusa po 24. členu ZBPP, ki je v tem, da se iz upravičenosti do brezplačne pravne pomoči izločijo zadeve, ki so očitno nerazumne oziroma brez možnosti za uspeh. Tudi sodna praksa je že vzpostavila stališče, da se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne, če je očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh in da mora ta okoliščina torej biti očitna. Služba za brezplačno pravno pomoč ne more in ne sme soditi o zadevi ter na podlagi takšnih svojih „sodb“ sprejemati zaključka, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj s tem presega svoje pristojnosti in posega v pristojnost sodišča. Predlog za vložitev mld. A. A. pod skrbništvo je bil že vložen zaradi nujnosti. Iz samega predloga je razvidno, da ima tožnica pravni interes za postopek. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

**K točki I izreka:**

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

9. Navedena zakonska podlaga organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne. Pri tem gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot je npr. zamuda prekluzivnega roka, nedovoljenost pravnega sredstva, zastaranje, ali če npr. hoče pravno sredstvo vložiti nekdo, ki ga po zakonu ne more ipd. ZBPP v 24. členu daje organu za brezplačno pravno pomoč podlago, da zgolj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

10. Obseg oziroma meje tega preizkusa zakonodajalec opredeljuje s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ki se po nadaljnjem zakonskemu besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZPBB, ki so ponovno vezani na pojem očitnosti. S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadev, ki ga mora opraviti organ za brezplačno pravno pomoč. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Navedeno pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč nima podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločitve, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne more poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo. Enako stališče je Upravno sodišče RS že večkrat zavzelo v svojih sodbah (npr. I U 1434/2019, I U 226/2021, I U 1681/2021).

11. Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi že posegla v samo vsebino sodnega varstva in se opredeljevala do tega, ali oče mld. A. A. skrbi zanjo. Kot razlog za to, da naj bi skrbel, je med drugim tudi navedla, da mu ni bila odvzeta ali omejena starševska skrb, čeprav določilo 257. člena DZ ne postavlja tega kriterija. Tožnica je v dopolnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč navedla, da je oče mld. A. A. zapustil, da za preživljanje nič ne prispeva in da ne plačuje preživnine. Do odločitve sodišča v nepravdnem postopku sicer še ni mogoče vnaprej sklepati, da bo tožnica s postavitvijo mld. A. A. pod skrbništvo uspela, ni pa mogoče trditi, da je že na prvi pogled očitno, da z zahtevo za postavitvijo pod skrbništvo ne more uspeti. V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da je zadeva očitno nerazumna. Glede na zgornje obrazložitve ZBPP torej toženi stranki ne daje pooblastila za tako vsebinsko presojo zadeve.

12. V navedeni zadevi po presoji sodišča ni podana očitna nerazumnost zadeve glede na stališča, predstavljena v tej sodbi. Glede na zgoraj navedeno je po presoji sodišča tožena stranka napačno uporabila določbo 24. člena ZBPP, zato je sodišče sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bil napačno uporabljen materialni zakon. Poleg tega sodišče še opozarja, da je tožena stranka o zadevi napačno odločila s sklepom namesto z odločbo, saj se sklepi v upravnem postopku izdajajo takrat, ko gre za procesne odločitve (prvi odstavek 226. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

13. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takih primerih pa ima sodišče na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

**K točki II izreka:**

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in je tožnica zahtevala povrnitev stroškov postopka ter je izpodbijani akt odpravilo, je presodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu presodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Določilo drugega odstavka 3. člena Pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Sodišče še pojasnjuje, da se skladno z določilom 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača.