Jedro

Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Na strani dolžnika je dolžnost, da najprej zatrjuje dejstva, ki so podlaga za oprostitev in šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 30. 11. 2011 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba zoper sklep z dne 23. 6. 2010 se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 30. 11. 2011:

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, ker dolžnik svojega ugovora ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil dolžnik. Navaja, da je odločitev sodišča prve prenagljena. Sodišče je izdalo plačilni nalog za ugovor še preden je sploh odločilo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče bi moralo upoštevati kronolški kriterij in najprej rešiti odprta taksna vprašanja. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je nepravilna in pomanjkljiva. Sodišče v obrazložitvi navaja, da je dolžniku naložilo, naj dopolni ugovor tako, da plača sodno takso. Takšen pozivi sklep ni bil nikoli izdan. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter rešitev vseh predhodnih vprašanj.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Na podlagi 29.b člena ZIZ (ki je začel veljati dne 13. 7. 2010 z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ-H) mora biti ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe plačana sodna taksa oziroma mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (prvi in drugi odstavek 29.b člena ZIZ); če pa v tem roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek 29.b člena ZIZ). V plačilnem nalogu mora sodišče stranko opozoriti na posledice neplačila sodne takse iz tega člena (osmi odstavek 29.b člena ZIZ). V šestem in sedmem odstavku 29.b člena ZIZ je posebej urejeno plačilo sodne takse za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki pa se glede na prehodno določbo prvega odstavka 36. člena ZIZ-H začneta uporabljati šele, ko bodo zagotovljeni tehnični pogoji za njuno izvajanje, datum začetka uporabe pa bo določil minister, pristojen za pravosodje; do tega dne pa se z ZIZ-H sicer črtan 61.a člen ZIZ še vedno uporablja (glej 37. člen ZIZ-H).

7. 34. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) določa, da če ob nastanku taksne obveznosti ni plačana in izkazana sodna taksa, pošlje sodišče taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso. Sodišče taksnega zavezanca tudi opozori na posledice, če takse v roku ne bi plačal. Drugi odstavek 61.a člena ZIZ nadalje določa, da če sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke, ravna sodišče s takšnim ugovorom kot z nepopolno vlogo in pošlje zavezancu zahtevo, da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če taksni zavezanec ne plača takse z uporabo sklicne številke, navedene v zahtevi. Posledico nepravočasnega plačila ureja tretji odstavek 61.a člena ZIZ, po katerem se šteje, da je ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v zahtevi, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso podani.

8. Dolžnik ob vložitvi ugovora dne 6. 4. 2010 sodne takse ni plačal, je pa (torej pravočasno) prosil za njeno oprostitev. O tem predlogu je odločalo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23. 6. 2010 in ga zaradi neustrezne dopolnitve zavrglo. Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo, o kateri pa še ni bilo odločeno. Dolžnik tako v predmetni pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana odločitev, da se ugovor šteje za umaknjen, prenagljena, saj o njegovem predlogu za taksno oprostitev še ni bilo pravnomočno odločeno. Šele od takrat dalje, ko bo njegova taksna obveznost postala dokončna, mu bo namreč tekel tudi rok za plačilo sodne takse za ugovor. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 23. 6. 2010:

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

10. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, v čem konkretno naj bi bila nepravilnost pri izpolnitvi vloge, zato se sklepa ne da preizkusiti. Če je nepravilna izpolnitev v povsem pravilnem in zakonitem sklicevanju dolžnika na javne podatke iz uradnih evidenc, dodaja, da je sodišče zavezano po uradni dolžnosti opraviti vpogled v javne podatke, česar pa sodišče v konkretnem primeru ni storilo. Sodišče prve stopnje bi moralo pravilno opraviti vpogled v javni poslovni register ter šele nato odločiti o oprostitvi plačila sodne takse.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da četrti odstavek 10. člena ZST-1, ki je bil spremenjen s 6. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1A, Ur. l. RS, št. 97/2010 z dne 5. 12. 2010, ki velja od 1. 1. 2011), določa, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezpravne pravne pomoči, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oz. 34.a člena tega zakona ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, taksa ne plača. Glede na prehodne in končne določbe zakona ZST-1A (prvi odstavek 42. člena ZST-1A namreč določa, da se takse za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do 31. decembra 2010, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi, če ni v tem členu drugače določeno), sodišče druge stopnje poudarja, da je bila s predlagano dopolnitvijo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 taksna oprostitev na podlagi zakona le izrecno razširjena na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ni plačala. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti. Kot izhaja iz obrazložitve k 6. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (prva obravnava, Poročevalec DZ, št. 93/2010 z dne 2. 7. 2010) tudi že do sedaj veljavni zakon ne določa taks za navedene postopke odločanja o obveznosti plačila sodnih taks, kar pomeni, da se v teh postopkih že po dosedanji ureditvi sodne takse ne plačujejo.

13. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje obravnavalo omenjeno pritožbo, čeprav je bil dolžnikov predlog za njeno taksno oprostitev pravnomočno zavržen.

14. V skladu z 11. členom ZST-1 sodišče oprosti stranko, ki je pravna oseba, plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. V ta namen mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini in se poda na predpisanem obrazcu (12. člen ZST-1).

15. Odločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks je pravilna. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Stranka mora tako v predlogu za taksno oprostitev navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1, ki opravičuje taksno oprostitev, in za svoje navedbe predlagati ustrezne dokaze. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da dolžnik kot predlagatelj v predmetni zadevi ni zadostil trditvenemu bremenu (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je sicer v roku sodišču predložil zahtevano izjavo, vendar se je pri podatkih o svojem materialnem stanju skliceval na podatke AJPES-a, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni v zadostni meri izkazal utemeljenosti svojega predloga. Na strani dolžnika je namreč dolžnost, da najprej zatrjuje dejstva, ki so podlaga za oprostitev (npr. slabo bilančno stanje, izguba, dolgovi,...) in šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence. Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti, zato tako pomanjkljive trditvene podlage tudi predlagani dokaz z vpogledom v poslovni register ne more sanirati. Sodišče prve stopnje tako ni bilo dolžno izvesti predlaganega dokaza in tudi ni bilo dolžno pridobiti podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju neposredno od upravljavca baz. Sodišče namreč po uradni dolžnosti zgolj preveri podatke o premoženjskem stanju predlagatelja, kadar dvomi o resničnosti navedb, ki jih je predlagatelj že podal, ni pa dolžno ob neobstoječi trditveni podlagi po uradni dolžnosti teh podatkov pridobivati in tako ugotavljati dejanskega premoženjskega stanja dolžnika - predlagatelja taksne oprostitve, saj je premoženjsko stanje, ki utemeljuje taksno oprostitev, v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu dolžan zatrjevati in izkazati predlagatelj.

16. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pravilna odločitev, da dolžnik svojega predloga s predložitvijo izjave, kjer se le sklicuje na vpogled v AJPES, iz razlogov obrazloženih zgoraj, ni dopolnil z ustreznimi trditvami o slabem premoženjskem stanju.

17. Glede na navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).