Jedro

Opravljanje gradbenega nadzora lahko naroči zgolj investitor, in sicer s pisno pogodbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva toženke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Disciplinski senat Disciplinske komisije Inženirske zbornice Slovenije (prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom med drugim odločil, da je tožnik, ki je pooblaščeni inženir, na podlagi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka kriv, da je kot pooblaščeni inženir 13. 5. 2009 kot udeleženec pri graditvi objekta, v funkciji odgovornega nadzornika in ne v funkciji odgovornega nadzornika posameznih del, potrdil in podpisal izjavo o zanesljivosti objekta pri rekonstrukciji stavbe na naslovu ... Ta izjava se nanaša tudi na ugotovitev, da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in da izpolnjujejo predpisane parametre, čeprav za to ni imel pooblastila, saj je z nadzornico A.A., samostojno arhitektko, sklenil pogodbo o opravljanju nadzora gradbenih konstrukcij in ne generalne pogodbe o opravljanju nadzora. Prekoračitev pooblastila je v nasprotju s pravili stroke, opisano dejanje pa je storjeno iz malomarnosti, kar predstavlja kršitev po 9. točki 12. člena Disciplinskega pravilnika IZS. Zato se mu na podlagi 21. člena Disciplinskega pravilnika IZS izreče opomin. Odločil je še, da je tožnik na podlagi 108. člena Disciplinskega pravilnika IZS dolžan plačati stroške postopka v višini 830,68 EUR.

Disciplinski senat Disciplinskega sodišča IZS (drugostopenjski organ) je zavrnil pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep. Iz obrazložitve izhaja, da je Disciplinski senat ugotovil, da je tožnik v navedbah svoje pritožbe delno spremenil svoj prvotni zagovor, ki ga je podal pred senatom Disciplinske komisije na disciplinski obravnavi, ko je izjavil, da je na poziv odgovorne nadzornice predložil izjavo o zanesljivosti objekta ter pri tem menil, da s to izjavo potrjuje izvedbo gradbenih del in da bo odgovorna nadzornica to izjavo dopolnila s svojim potrdilom. Iz listinske dokumentacije nesporno izhaja, da je tožnik 13. 5. 2009 podpisal in z žigom potrdil izjavo o zanesljivosti objekta za objekt ..., navedeno izjavo pa je podpisal kot odgovorni nadzornik in ne kot odgovorni nadzornik posameznih del. To dejstvo je pred Disciplinskim senatom Disciplinske komisije potrdil tudi tožnik sam. Kljub temu, da je tožnik pritožbi priložil še novo izjavo o zanesljivosti objekta za rekonstrukcijo objekta ..., z dne 13. 5. 2009, ki je pravilno izpolnjena, Disciplinski senat Disciplinskega sodišča ni mogel mimo ugotovitve, da pooblaščeni inženir ne sme potrditi in podpisati izjave o zanesljivosti objektov v vsebini in obliki, kot je to storil tožnik na prvi listini z datumom 13. 5. 2009. To potrjuje sklep senata Disciplinske komisije. Pri tem se sklicuje še na etični kodeks članov IZS, ki določa, da strokovni ugled inženirja temelji na kakovosti lastnega dela. Disciplinski senat Disciplinskega sodišča je mnenja, da tožnik ni ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo in je s takim ravnanjem kršil pravila stroke in dobre prakse, tako ravnanje iz malomarnosti pa predstavlja kršitev določil 92. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji, v nadaljevanju ZGO-1) v zvezi z določili 2. in 3. člena Pravilnika o obliki in vsebini dokazila o zanesljivosti objekta (Uradni list RS, št. 55/08). Izrek o stroških temelji na določbi 108. člena Disciplinskega pravilnika IZS.

Tožnik v „pritožbi“, pravilno tožbi, navaja, da je bilo pisno pooblastilo med naročnico A.A.(odgovorno nadzornico) in njim kot prevzemnikom dela nadzora tekom gradnje razširjeno z ustnim dogovorom, da po opravljenih delih podpiše in potrdi izjavo kot odgovorni nadzornik. Dogovor je bil sklenjen, ker je bil pri rekonstrukciji navedenega objekta pretežni del posegov prav s področja gradbenih konstrukcij. Z izjavo o zanesljivosti objekta je potrdil skladnost izvedbe s projektom za gradbeno dovoljenje na predpisanem obrazcu, instalacije pa niso bile predmet gradbenega dovoljenja, tako da potrditev skladnosti izvedbe z gradbenim dovoljenjem ne pomeni potrditve eventualno izvedenih instalacij. Pričakuje, da bo upravno sodišče ugotovilo, da v obravnavani zadevi ni prekoračil strokovnih in poslovnih pooblastil in da ni razlogov za disciplinski ukrep in za povračilo zaračunanih stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da je tožnik svojo izjavo, podano na seji senata dne 8. 6. 2010, delno spremenil v pritožbenem postopku, kjer je navedel, da je bila napaka oziroma pomanjkljivost izjave o skladnosti odpravljena ter pritožbi priložil novo izjavo o skladnosti objekta z dne 13. 5. 2009, ponovno pa v predmetni tožbi, ko navaja, da je bilo pooblastilo s strani odgovorne nadzornice razširjeno ustno. Opozarja na 75. člen in tretji odstavek 68. člena ZGO-1. Prav tako ne držijo navedbe, da predmet izjave o skladnosti niso bile instalacije, tehnološka oprema in kvalitetna vgradnja naprav. Iz prve izjave, ki jo je podpisal tožnik kot odgovorni nadzornik izhaja, da je njen predmet tudi 4. točka, ki vsebuje navedbe in izjavo, da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in da izpolnjujejo predpisane parametre. To izjavo je tožnik podpisal ter z žigom tudi potrdil njeno veljavnost in pravilnost. Poleg tega je izjava o zanesljivosti objekta sestavljena skladno z določili Pravilnika o obliki in vsebini dokazila o zanesljivosti objekta, ki v 3. členu določa, da je del dokazila o zanesljivosti objekta tudi izjava o njegovi zanesljivosti, ki predstavlja del vodilne mape elaborata. Poleg tega, da je tožnik kršil 9. točko 12. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ki določa, da član IZS stori lažjo disciplinsko kršitev, če kot pooblaščeni inženir in kot udeleženec opravlja svoje delo v nasprotju s pravili stroke, je kršil tudi etični kodeks IZS, ki določa, da strokovni ugled inženirja temelji na kakovosti lastnega dela. Odločitev disciplinskih organov je zato pravilna in utemeljena. Predlaga, da naslovno sodišče tožbo zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 75. člena ZGO-1 določa, da če investitor sam ne izpolnjuje pogojev za izvajalca oziroma nadzornika, je njegova odločitev, pri kateri pravni oziroma fizični osebi bo naročil gradnjo oziroma izvajanje del in opravljanje gradbenega nadzora prosta pod pogoji, ki jih določa zakon. Po drugem odstavku 75. člena ZGO-1 se šteje, da je investitor naročil opravljanje gradbenega nadzora, ko je z nadzornikom sklenil pogodbo o delu. Navedeno pomeni, da lahko opravljanje gradbenega nadzora naroči zgolj investitor, in sicer s pisno pogodbo.

V zadevi ni sporno, da so investitorji rekonstrukcije objekta … sklenili pogodbo za nadzor pri rekonstrukciji stanovanjske poslovne stavbe ... z A.A. in ne s tožnikom.

Po določbi 3. odstavka 86. člena ZGO-1 lahko odgovorni nadzornik za izvajanje posameznih del, ki so v zvezi z opravljanjem gradbenega nadzora, imenuje svoje pomočnike – odgovorne nadzornike posameznih del. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je odgovorna nadzornica A.A. s tožnikom sklenila zgolj pogodbo za izdelavo načrta PID in nadzor gradbenih konstrukcij na objektu.

V zadevi ni sporno, da je tožnik potrdil in podpisal izjavo o zanesljivosti objekta kot odgovorni nadzornik, saj tega ne zanika. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je ta izjava vključevala tudi izjavo, da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene ter da izpolnjujejo predpisane parametre. Tožnik ne zanika ugotovitve toženke, da za dajanje takšne izjave ni bil pristojen. Sodišče zato ne dvomi v ugotovitev toženke, da je storil lažjo disciplinsko kršitev iz 9. točke 12. člena Disciplinskega pravilnika IZS, saj je opravljal delo v nasprotju s pravili stroke.

Tožnikove tožbene navedbe, da je odgovorna nadzornica A.A. njegovo pooblastilo razširila z ustnim dogovorom, pa je nedovoljena tožbena novota. Tožnik namreč tega dejstva v postopku pred izdajo akta ni niti zatrjeval, niti dokazoval. Po določbi 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1) pa stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imeli možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnik namreč ne zatrjuje, da teh dejstev in dokazov ni mogel navesti prej.

Ne glede na navedeno pa A.A. glede na citirane določbe zakona tudi sicer ne bi mogla s tožnikom skleniti pogodbe, s katero bi ga imenovala za glavnega nadzornika, saj ni investitorica, sploh pa ta ne bi mogla biti veljavno sklenjena v ustni obliki.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zato sodišče ni ugodilo zahtevi toženke za povrnitev stroškov postopka.