Jedro

V ravnanju tožeče stranke, ki je tožbeni zahtevek v pripravljalni vlogi s 15. 9. 2014 začela utemeljevati s trditvami o odškodninski odgovornosti tožene stranke, ne gre zgolj za spremembo pravne podlage zahtevka (ob nespremenjeni trditveni podlagi), ne za zmanjšanje tožbenega zahtevka in tudi ne zgolj za spremembo ali dopolnitev oziroma popravo posameznih navedb. Gre za popolnoma novo trditveno podlago, za nov obsežen sklop trditev, skupaj z drugo pravno podlago tožbenega zahtevka. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče v zvezi s temi navedbami napačno uporabilo določbe 286. in 286.a člena ZPP. Uporabiti bi moralo določbo 184., nato pa še 185. in 186. člena ZPP. Odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka je torej napačna.

Izrek

I. Pritožbama tožeče in tožene stranke zoper sodbo in sklep, vsebovan v II. točki izreka, se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba tožene stranke zoper odločitev, vsebovano v I. točki izreka se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v pretežnem delu zavrnilo toženčev ugovor zoper sklep o začasni odredbi s 24. 6. 2015 (I. točka izreka) ter tožencu naložilo, da mora tožniku povrniti 312,08 EUR stroškov odgovora na ugovor (II. točka izreka). Primarni tožbeni zahtevek na plačilo 17.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe je sodišče prve stopnje zavrnilo (III. točka izreka izpodbijane odločbe), toženi stranki pa je naložilo, da mora tožniku v 15 dneh izročiti v IV. izreka natančno navedeno opremo. Zahtevek na izročitev preostale opreme (navedene v V. točki izreka) je sodišče zavrnilo. Tožniku je še naložilo, da mora toženi stranki povrniti 548,74 EUR pravdnih stroškov (VI. točka izreka).

2. Zoper takšno odločbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožnik izpodbija le sodbo. Meni, da je napačna odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka. Pritožnik sicer izrecno navaja, da sprejema razloge sodišča prve stopnje o tem, da je bila pogodba med pravdnima strankama že v celoti realizirana, zaradi česar odstop od pogodbe ni več mogoč, ne strinja pa se z razlogi glede odškodninske odgovornosti tožene stranke. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da bi moral trditveno podlago odškodninskega zahtevka podati najkasneje v svoji drugi pripravljalni vlogi, ki jo je vložil 3. 6. 2014, potem ko je bil na naroku za glavno obravnavo 19. 5. 2014 seznanjen s preprodajo opreme oziroma inventarja. Novo podane trditve v smeri uveljavljanja odškodninske odgovornosti so v svojem bistvu posledica spremembe tožbe glede na spremenjene okoliščine, gre torej za privilegirano spremembo tožbe. Še celo če ta ni takšna, pa bi jo moralo sodišče dovoliti zaradi načela ekonomičnosti.

4. Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo in sklep. Izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o veljavnosti določbe o pridržku lastninske pravice v pogodbi med tožečo stranko in S. R., s. p. Opozarja, da je treba v skladu z Uredbo o registru neposestnih pravic in zarubljenih nepremičnin pridržek lastninske pravice vpisati v register neposestnih pravic. V skladu z 2. členom Uredbe je register javna knjiga. Ker pridržek lastninske pravice v register ni bil vpisan, za toženca nima učinka.

Toženec izpodbija tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, ali je bil seznanjen o obligacijskem razmerju med tožečo stranko in S. R., s. p. ter kdaj je bil o vsebini pogodbe seznanjen.

Bistveno kršitev določb pravdnega postopka tožena stranka vidi v ugoditvi tožbenemu zahtevku kljub temu, da je sama navedla, da stvari nima niti jih ni prodala, ampak ocenjuje, da so se v času skladiščenja uničile, a o tem nima listinskih dokazov. Gre za potrošni material. Ne strinja se tudi z zavrnitvijo ugovora zoper sklep o začasni odredbi. Meni, da nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena, ne obstaja, saj je tožena stranka predložila listinske dokaze o tem, da je opremo skladiščila, o čemer so izpovedale tudi priče. Tožeča stranka ni zatrjevala nobenega ravnanja tožene stranke, iz katerega bi izhajalo, da želi preprečiti izvršitev tožbenega zahtevka. Sodišče je izdalo začasno odredbo tudi za premičnine, ki ne obstajajo več, za potrošni material neznatne vrednosti, zato je v tem delu ni mogoče izvršiti.

5. Pritožbi sta bili vročeni nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili.

6. Pritožba tožeče stranke je utemeljena. Posledično je utemeljena tudi pritožba tožene stranke zoper sodbo. Pritožba tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi ni utemeljena.

7. V skladu s prvim odstavkom 184. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (2. odstavek 184. člena ZPP). Tožba v skladu s tretjim odstavkom 184. člena ZPP ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V ravnanju tožeče stranke, ki je tožbeni zahtevek v pripravljalni vlogi s 15. 9. 2014 začela utemeljevati s trditvami o odškodninski odgovornosti tožene stranke ne gre zgolj za spremembo pravne podlage zahtevka (ob nespremenjeni trditveni podlagi), ne za zmanjšanje tožbenega zahtevka in tudi ne zgolj za spremembo ali dopolnitev oziroma popravo posameznih navedb. Gre za popolnoma novo trditveno podlago, za nov obsežen sklop trditev, skupaj z drugo pravno podlago tožbenega zahtevka. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče v zvezi s temi navedbami napačno uporabilo določbe 286. in 286.a člena ZPP. Uporabiti bi moralo določbo 184., nato pa še 185. in 186. člena ZPP. Odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka je torej napačna. Višje sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem delu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o spremembi tožbe.

8. Odločitev o podrednem tožbenem zahtevku je glede na pojasnjeno preuranjena, saj sme sodišče podredni zahtevek obravnavati šele, če je primarno postavljeni tožbeni zahtevek zavrnjen. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo tudi pritožbi tožeče stranke zoper odločitev o zavrnitvi podredno postavljenega tožbenega zahtevka v V. točki in pritožbi tožene stranke zoper odločitev v IV. točki izreka sodbe. O podrednem tožbenem zahtevku bo sodišče prve stopnje odločalo le, če bo primarni tožbeni zahtevek tudi v ponovljenem postopku zavrnilo. Na ostale pritožbene navedbe (predvsem tiste, ki se nanašajo na podredni tožbeni zahtevek) višje sodišče ne odgovarja, ker niso odločilnega pomena.

9. Razveljavitev odločitve o stroških postopka je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari. To velja tudi za odločitev, vsebovano v II. točki izreka izpodbijane odločbe. V zvezi s tem delom odločitve o stroških višje sodišče še opozarja, da je treba o stroških postopka odločati celovito, ne pa glede na uspeh pravdnih strank s posameznimi procesnimi dejanji.

10. Ni pa utemeljena pritožba tožene stranke zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo. Pritožba je sama s sabo v nasprotju, ko tožena stranka po eni strani navaja, da nevarnosti za uveljavitev terjatve ni, ker je predložila dokaze o skladiščenju opreme, po drugi strani pa trdi, da del premičnin ne obstaja več, ker so se pri skladiščenju uničile. Ostalih stališč in razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z izdano začasno odredbo pritožnik ne izpodbija, uradni preizkus izpodbijanega sklepa pa pokaže, da je ta pravilen, zato je višje sodišče pritožbo zoper sklep o začasni odredbi zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).