15. 3. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Jurija Eržena, Ljubljana, na seji 15. marca 2018

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 291/2015 z dne 23. 3. 2016 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1719/2014 z dne 28. 5. 2015 v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 0612-635/2011-48-06421133 z dne 29. 8. 2014 in s sklepom o dovolitvi izvršbe Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje–Novo mesto, št. P06122-3259/2007-61 z dne 14. 4. 2014 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) ter 144. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje–Novo mesto, je s sklepom z dne 14. 4. 2014 dovolil izvršbo 1. točke izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 06122-3259/2007-8204-3 z dne 26. 9. 2007 (v nadaljevanju odločba IRSOP) ter za primer, da inšpekcijski zavezanci, med katerimi je tudi pritožnik, ne bodo takoj prenehali z gradnjo zidanega kmetijskega objekta, določil prisilno sredstvo – denarno kazen za vsakega posebej v znesku 3.000,00 EUR. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pritožnikovo pritožbo zavrnilo. Upravno sodišče je zavrnilo njegovo tožbo. Pritožnik je vložil revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 14., 22., 23., 33. in 67. člena Ustave. Trdi, da izvršitev odločbe IRSOP neposredno vpliva na nepremičnine in njihovo vrednost, kar pomeni poseg v lastninsko pravico, omejitev možnosti zavarovanja tega pravnega interesa pa naj bi pritožnika postavljala v neenakopraven položaj z drugimi. Oporeka stališču Upravnega sodišča, da je predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu lahko le upravni akt, ki ga tožnik izpodbija s tožbo (v tem primeru sklep o izvršbi), ne pa tudi pravilnost in zakonitost odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov. Trdi, da je bila izvršba dovoljena na podlagi neobstoječe oziroma nične odločbe, saj naj bi slednjo izdal gradbeni inšpektor, ki za imenovanje na delovno mesto gradbenega inšpektorja ne izpolnjuje pogojev, ter obširno utemeljuje razloge za slednje. Sodiščema očita, da sta mu odrekli pravni interes glede zatrjevanega neizpolnjevanja pogojev gradbenega inšpektorja za opravljanje tega dela, Vrhovnemu sodišču pa tudi to, da je zmotno presodilo, da pritožnik ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije.

3.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navedeni določbi naj bi bili v neskladju s 25. členom Ustave, ker ZUP ne določa pritožbenega razloga, da je odločbo izdal nekdo, ki ni izpolnjeval pogojev za vodenje in odločanje v upravnem postopku. Protiustaven naj bi bil tudi 144. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki določa pogoje za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijane določbe ZUP in ZGO-1 ne učinkujejo neposredno. V takih primerih je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Ker z ustavno pritožbo izpodbijani sodni odločbi ne temeljita na izpodbijanih določbah ZUP in ZGO-1, morebitna razveljavitev teh določb ne bi izboljšala pobudnikovega pravnega položaja, zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno njihove ustavnosti. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica