Jedro

Zahteva stranke za izločitev izvedenca (po določilih 247. člena ZPP) in izjava stranke v okviru možnosti za izjavo, ki jo strankam pred odločitvijo koga bo vzelo za izvedenca da sodišče (po drugem odstavku 244. člena ZPP) pomenita različna procesna dejanja pravdnih strank. Trditev, da je izvedenec nestrokoven, da je svoje delo slabo opravil, da je publiciral neko stališče, ki je za stranko neugodno, v nobenem primeru ne more biti razlog za izločitev izvedenca.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za izločitev izvedenke izr. prof. dr. B. S. K. 2. Tožnica je v pritožbi zatrjevala, da uveljavlja vse pritožbene razloge po ZPP ter predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in določi drugega izvedenca oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je zatrjevala, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je izločitev izvedenke zahtevala šele s pripravljalno vlogo z dne 13. 5. 2020. Zahtevo za postavitev drugega izvedenca oziroma zahtevo za izločitev izvedenke je tožnica podala že na naroku 7. 1.2020, preden je sodišče prve stopnje s formalno sprejetim sklepom za dopustitev izvedbe dokaza z imenovanjem izvedenke dr. B. S. K. povedalo, da bo angažiralo isto izvedenko. Po sprejemu tega formalnega dokaza pa tožnica ni ponovno zahtevala izločitve postavljene izvedenke. Sicer pa bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati šesti odstavek 247. člena ZPP, da lahko stranka zahteva izločitev izvedenca tudi v ugovoru zoper izvedeniško delo, če ugovarja ravno zato, ker je šele po izdelavi izvedeniškega mnenja imela argumentirano podlago za izločitev izvedenca. Slednje se je zgodilo tožnici, ko je po prejemu izvedeniškega mnenja podvomila v nepristranskost izvedenke in posledično izvedela za razlog izločitve. Že na naroku 7. 1. 2020 je tožnica izrazila pomislek, da bo izvedeniško mnenje imenovane izvedenke, v luči prvega izvedeniškega mnenja, narejeno v škodo tožnice. S prejemom dopolnilnega izvedeniškega mnenja je tožnica dobila potrditev, saj je dejansko spoznala, da je izvedenka dopolnilno izvedeniško mnenje podala v njeno škodo. Zato pa je 13. 5. 2020 ponovno predlagala izločitev izvedenke, hkrati pa je tudi argumentirano ugovarjala izvedeniškemu mnenju kot nestrokovnem, v nasprotju s pravili znanosti in stroke in pristranskem. S tem je argumentirano zahtevala izločitev izvedenke. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno navedlo, da tožnica ni navedla in izkazala nobenega od zakonsko predpisanih razlogov za izločitev izvedenke, zaradi česar bi predlog za izločitev, tudi v kolikor bi bil pravočasen, moralo zavrniti. Tožnica je izkazala okoliščine, zaradi katerih je nastopil dvom v nepristranskost izvedenke, ki je že v prvem postopku izdelala napačno izvedeniško mnenje, na podlagi katere je sodišče prve stopnje sprejelo prvo, sicer kasneje spremenjeno odločitev. V nadaljevanju pritožbe je pritožnica izpostavila posamezne dele izvedeniškega mnenja izvedenke in svoje razloge, s katerimi utemeljuje očitke o nestrokovnosti mnenja izvedenke, ker naj to ne bi bilo utemeljeno z nobeno priznano znanstveno metodo oziroma ta iz mnenja ni razvidna oziroma pri podaji mnenja izvedenka ni upoštevala izvidov dr. O. in dr. B. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zahteva stranke za izločitev izvedenca (po določilih 247. člena ZPP) in izjava stranke v okviru možnosti za izjavo, ki jo strankam pred odločitvijo koga bo vzelo za izvedenca da sodišče (po drugem odstavku 244. člena ZPP) pomenita različna procesna dejanja pravdnih strank. Sama izjava stranke v okviru drugega odstavka 244. člena ZPP tako ne predstavlja zahteve za izločitev izvedenca. Določilo drugega in tretjega odstavka 247. člena ZPP določa, da mora stranka zahtevati izločitev izvedenca takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, pa se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi, v zahtevi za izločitev pa navesti okoliščine, na katere opira svojo takšno zahtevo. Glede na takšna določila je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (in teh pravno odločilnih ugotovitev pritožnica pritožbeno ne izpodbija), da tožnica na naroku 7. 1. 2020, na katerem je sodnica sprejela sklep o dopustitvi izvedbe dokaza z imenovanjem dr. B. S. K. za podajo izvedeniškega mnenja in s katerim je bila tožnica seznanjena s postavitvijo konkretne izvedenke, njene izločitve ni zahtevala. Zato pa je glede na navedena zakonska določila sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožničina, v pripravljalni vlogi z dne 13. 5. 2020 vložena zahteva za izločitev izvedenke vložena prepozno ter jo je zato tudi pravilno zavrglo. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno razlogovalo, da v vloženi zahtevi za izločitev tožnica ni navedla nobenega razloga za izločitev, s katerim bi se seznanila šele po pridobitvi dopolnilnega izvedeniškega mnenja izvedenke. Trditev, da je izvedenec nestrokoven, da je svoje delo slabo opravil, da je publiciral neko stališče, ki je za stranko neugodno, v nobenem primeru ne more biti razlog za izločitev izvedenca.1 Zato pa so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki tožnice o zmotnosti takšnih zaključkov sodišča prve stopnje.

5. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Tako teorija - J. Zobec, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 2. knjiga, stran 485 in sodna praksa - primerjaj sklep VSL I Cp 1585/2018, VSL II Cp 191/2018, VSL I Cp 605/2017, in številni drugi.