Jedro

Pritožbeno sodišče se glede ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje, ker toženec s temi navedbami izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar pa v postopku v sporih majhnih vrednosti ni dopustno.

Izrek

I. Pritožba se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj glasi: „I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96978/2017 z dne 25. 10. 2017 se razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa.

II. Tožena stranka je dolžna v roku petnajstih dni plačati tožeči stranki 870,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2017 dalje do plačila.

III. V preostalem delu se tožbeni zahtevek glede plačila zneska 350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2017 zavrne.

IV. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**_Odločitev sodišča prve stopnje_**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96978/2017 z dne 25. 10. 2017 ostane delno v veljavi v prvem odstavku izreka sklepa za znesek 870,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2017 dalje do plačila in v tretjem odstavku izreka sklepa, v katerem je sodišče odmerilo stroške upnika v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila (I), da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96978/2017 z dne 25. 10. 2017 v prvem odstavku izreka sklepa razveljavi za znesek 350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2017 dalje do plačila in se v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrne (II) in da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka (III).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Toženec pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev postopka in zaradi zmotne uporabe prava.

3. Sodišče prve stopnje ni postopalo v skladu s spremenjenim 436. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki v drugem odstavku določa, da se plačilni nalog (sklep o izvršbi) v primeru obrazloženega ugovora razveljavi, nato pa sodišče začne z obravnavanjem glavne stvari v pravdnem postopku, zato sodišče ne odloča več o usodi sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.

4. Sodišče neutemeljeno ni upoštevalo navedb toženca glede nesklepčnosti tožbe. Iz tožnikovih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, enako tudi ne iz dokazov, zato se ne ve, kaj konkretno tožnik zahteva od toženca.

5. Sodišče je ugotovilo, da tožnik zahteva plačilo mesečnih prispevkov za treninge za A. A.,1 čeprav iz nobene listine v spisu ta obveznost ne izhaja in tudi ni bila potrjena z zaslišanjem. Navedbe tožnika so tako ostale nedokazane, sodišče pa je kršilo pravilo o dokaznem bremenu iz 212. in 215. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči v škodo tiste stranke, ki se je sklicevala na nedokazano trditev in ki je zato tudi nosila dokazno breme za njeno resničnost. 6. Sodišče je v obrazložitvi sodbe pojasnilo, da ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče B. B., ker se v resničnostni relevantnih navedb toženca prepričalo že na podlagi drugih izvedenih dokazov, kar pomeni, da je sodišče vse navedbe toženca štelo za resnične, saj bi v nasprotnem primeru moralo zaslišati tudi navedeno pričo. Kljub temu pa sodišče prve stopnje vseh navedb toženca ni štelo kot resničnih.

7. Neutemeljeno je sodišče verjelo navedbam tožnika, da je v računu št. 1/2017 z dne 10. 4. 2017 zgolj pomotoma navedeno, da se nanaša na plačilo članarine, čeprav se dejansko nanaša na plačilo vadnine. Ni pravilna ugotovitev sodišča, da ni pomembno, kakšno je bilo poimenovanje mesečnih prispevkov. Pravilno poimenovanje prispevkov bi šele omogočalo tožencu, da se ustrezno opredeli do trditev tožnika.

8. Sodišče ni upoštevalo navedbe toženca, da je redno plačeval vse obveznosti do tožnika v zneskih, ki mu jih je sporočal tožnik. S tem je toženec smiselno prerekal višino obveznosti plačevanja mesečne vadnine oziroma članarine. Glede na to, da je toženec prerekal, da bi obveznost vadnine sploh obstajala, je posledično ugovarjal njeni višini. Nepravilna je zato ugotovitev sodišča, da toženec navedb tožnika glede neplačevanja mesečnih prispevkov in njihove višine ni prerekal. 9. Toženec je nasprotoval višini tožbenega zahtevka, konkretno pa se do višine ni mogel opredeliti, ker višine tožnik ni ustrezno konkretiziral. 10. Sodišče zmotno ni sledilo navedbi toženca, da je bil A. A. oproščen plačila članarine. Za razjasnitev tega dejstva bi moralo zaslišati B. B. V nasprotju z navedbami toženca, ki jih je potrdil na zaslišanju, je sodišče kot nesporno štelo, da toženec ni plačeval za vtoževano obdobje tožniku za sina A. A. mesečnih prispevkov. Toženec je namreč navedel in izpovedal, da je tožniku redno plačeval vse obveznosti.

11. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je tožnik od toženca terjal zgolj plačilo neplačanih mesečnih obveznosti za A. A., ne pa tudi za C. C. Navedeno dokazuje, da je toženec plačeval tožniku mesečne obveznosti, h katerim je bil s strani tožnika pozvan kot je toženec zatrjeval in tudi izpovedoval. Domnevne terjatve tožnika so bile zahtevane za celotno večletno obdobje članstva in zahtevane šele več kot dva meseca po izpisu obeh otrok iz kluba.

12. Tožnik glede na njegove navedbe od toženca zahteva plačilo članarine oziroma vadnine za obdobje od januarja 2014 do decembra 2016. V kolikor bi tožnik od toženca zahteval za obdobje od januarja 2014 dalje plačilo vadnine in ne članarine je ob upoštevanju s strani sodišča prve stopnje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja od datuma začetka treniranja A. A., ki je 8. 12. 2014, tožbeni zahtevek neutemeljen najmanj v znesku 360,00 EUR in ne zgolj v znesku 50,00 EUR.

13. Sodišče je povečanje zneska mesečne vadnine nepravilno upoštevalo od januarja 2015, čeprav naj bi bil izredni ustanovni zbor, na katerih naj bi bili sprejeti sklepi o zvišanju prispevkov šele 10. oziroma 11. 2. 2015, kot to izhaja iz zapisnikov. Dejstva na katera se opira tožbeni zahtevek so v nasprotju z dokazi, ki jih je priložil tožnik.

14. Toženec je dokazal, da mu je bilo plačevanje mesečnega prispevka v višini 35,00 EUR za vsakega otroka naloženo šele z januarjem 2017. 15. Neutemeljeno je sodišče verjelo navedbam tožnika, da je v računu št. 1/2017 z dne 10. 4. 2017 zgolj pomotoma navedeno, da se nanaša na plačilo članarine, čeprav se dejansko nanaša na plačilo vadnine. Ni pravilna ugotovitev sodišča, da ni pomembno, kakšno je bilo poimenovanje mesečnih prispevkov. Pravilno poimenovanje prispevkov bi šele omogočalo tožencu, da se ustrezno opredeli do trditev tožnika.

16. Glede na pojasnjeno je sodba obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami postopka iz 8., 14. in 15. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

17. Sodišče je nepravilno priznalo tožniku stroške za dopis tožencu z dne 5. 6. 2017, prav tako pa tudi znesek za sodne takse, katere povrnitev ni zahteval. _**O utemeljenosti pritožbe**_

18. Pritožba je delno utemeljena.

**_Glede procesnih pravil v postopku v sporih majhne vrednosti_**

19. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP o pritožbi zoper sodbo v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik.

20. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijata samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena senat sodišča druge stopnje razveljavi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V novem sojenju ne veljajo določbe drugega odstavka 362. člena ZPP (drugi odstavek 458. člena ZPP).

_**Glede kršitve materialnega prava**_

21. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbo zgolj pavšalno zatrjuje, da izpodbija sodbo tudi iz tega pritožbenega razloga, zato podrobnejši odgovor na te pritožbene navedbe ni potreben.2 _**Glede veljavnosti sklepa o izvršbi**_

22. Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju določa postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki se glasi: „Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če zato ni pristojno pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.“ Drugi odstavek 436. člena ZPP pa določa: „Če toženec vloži obrazložen ugovor, sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari.“

23. Pritožba utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo razveljaviti sklep o izvršbi v celoti in po pravnomočnosti sklepa nadaljevati postopek. Pritožbeno sodišče je iz tega razloga v celoti razveljavilo sklep o izvršbi in oblikovalo izrek odločitve v skladu z veljavno procesno zakonodajo.

**_Glede ostalih procesnih kršitev postopka_**

24. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP.

25. Dokaze je mogoče zavrniti, ker so nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni. Sodišče lahko zavrne dokaz, če je sporno dejstvo že brez izvedbe teh dokazov dokazano, kar smiselno (in pravilno) izpostavlja pritožba, ob tem, da je obrazložitev sodišča prve stopnje v tem delu zelo skopa. Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo dokaza z zaslišanjem B. B. še postopalo v mejah dovoljenega, ker je toženec ta dokaz predlagal v 6. tč. pripravljalne vloge z dne 19. 3. 2018, kjer je nasprotoval tožnikovim trditvam, ki so se nanašale na stroške najemanja dvorane. V tem delu je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, zato zaslišanje te priče ni bilo potrebno. Toženec je pod to točko v pripravljalni vlogi zgolj še navedel, da bo „prav vse navedbe toženca na zaslišanju potrdila njegova žena B. B., ki je mati A. A.“ Toženec v pritožbi zatrjuje, da bi ta priča lahko potrdila trditve in izpovedbo toženca, da je bil njun sin oproščen plačila mesečne članarine oziroma vadnine, pa vendar, ta priča glede na vsebinsko izpodbijanje tožnikovih dejstev v 6. tč. pripravljalne vloge toženca, ni bila predlagana v dokazovanje dejstev, ki jih toženec sedaj navaja v pritožbi. Dokaz z zaslišanjem te priče torej ni bil ustrezno substanciran glede dejstev, ki jih sedaj navaja toženec v pritožbi.

26. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožba sklepčna, tožnik je navedel odločilna dejstva tako glede temelja kot tudi višine tožbenega zahtevka, zato toženec v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da se do odločilnih dejstev, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje v sodbi, ni mogel opredeliti.

27. Zmotne so pritožbene trditve, da listine v spisu ne potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje glede plačila mesečnih prispevkov za treninge A. A., kakor tudi pritožbene trditve, da so dejstva v tem delu ostala nedokazana.

28. Navedbe in izpovedba toženca so v medsebojnem nasprotju. Toženec zatrjuje, da ni bil dolžan plačevati mesečne vadnine, ker je bil A. A.oproščen plačila teh stroškov, hkrati pa zatrjuje, da je vse obveznosti do tožnika plačal. Take nasprotujoče navedbe izhajajo tudi iz pritožbe. Ni pa nasprotij v razlogih sodbe, ko sodišče ugotavlja, da toženec ni bil oproščen plačila stroškov vadnine in da teh stroškov ni plačal za A. A. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec sicer na zaslišanju izpovedal, da je tožniku redno plačeval mesečne zneske za oba otroka, kar pa ne more nadomestiti njegove trditvene podlage, v kateri je zatrjeval, da je bil A. A. oproščen plačila teh prispevkov.

29. Prerekanje temelju tožbenega zahtevka še ne pomeni, da je toženec prerekal tudi višino tožbenega zahtevka, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

30. Sodišče prve stopnje je v 2. opombi pravilno pojasnilo, da je toženec v vlogah navajal, da je zapisnik članov izrednega ustanovnega zbora tožnika z dne 10. 2. 2015 prirejen potrebam konkretnega postopka, vendar le v smislu, da se mesečno plačuje članarina in ne vadnina, ne pa v smislu same višine mesečnega prispevka. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, s katerimi pritožba tudi smiselno izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar je nedovoljeno v sporih majhne vrednosti, glede višine mesečne vadnine, ki naj bi se po pritožbenih navedbah zvišala šele v februarju 2015 na znesek 35,00 EUR. Glede na ugotovljeno višino mesečnega prispevka, ki so ga bili dolžni plačati člani kluba in s tem tudi toženčev sin A. A., je sodišče prve stopnje naredilo pravilen izračun neplačanih obveznosti.3

31. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sicer iz 11. člena statuta izhaja, da je dolžnost člana, da redno plačuje članarino, da pa kljub dejstvu, da se v statutu finančna obveznost članov do tožnika imenuje članarina, samo poimenovanje mesečnih prispevkov, ki se plačujejo tožniku, ni odločilno, ker je odločilno dejstvo, da toženec za sporno obdobje ni plačeval mesečnih prispevkov. Iz teh razlogov je tudi pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v računu št. 1/2017 z dne 10. 4. 2017 zgolj pomotoma navedeno, da se nanaša na plačilo članarine, čeprav se dejansko nanaša na plačilo vadnine.

32. Pritožbeno sodišče se glede ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje, ker toženec s temi navedbami izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar pa v postopku v sporih majhnih vrednosti ni dopustno.

33. Izvršilni stroški, kot so bili priznani tožniku v I. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje, ta del odločitve pa je pritožbeno sodišče spremenilo, so bili upoštevani pri oceni vseh stroškov tožnika.

34. Tožnik je priglasil stroške za plačilo sodne takse ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, sodišče pa je nepravilno upoštevalo stroške dopisa z dne 5. 6. 2017, kar pa ne vpliva na drugačno odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

35. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in v tem delu sodbo spremenilo, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

**_Odločitev o pritožbenih stroških_**

36. Toženec je uspel s pritožbo v sorazmerno neznatnem delu, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

1 Ki je sin toženca. 2 Pritožbeno sodišče se sklicuje na 21. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, v kateri je navedena materialnopravna podlaga, na podlagi katere je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev. 3 Podrobneje glej 23. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.