Jedro

Nasprotna udeleženka je smiselno nasprotovala priznanju tuje arbitražne odločbe, ni pa konkretizirala razlogov za nasprotovanje, zaradi česar se sodišče prve stopnje do njih niti ni moglo opredeliti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o tem, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo navedbe v ugovoru nasprotne udeleženke.

V celotnem preostalem delu pritožbene trditve udeleženke predstavljajo pritožbene novote, za katere nasprotna udeleženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že ob vložitvi 'ugovora' in jih zato pritožbeno sodišče kot nedovoljene ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvez s 37. členom ZNP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlagateljičinemu predlogu za priznanje tuje arbitražne odločbe in odločilo, da se prizna pravna veljavnost v Republiki Sloveniji za arbitražno odločbo št. 4563, izdano dne 4. 7. 2018 pri arbitraži pri FOSFA v Londonu (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka udeleženka sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. S priznano arbitražno odločbo je bilo odločeno, da mora nasprotna udeleženka (kot prodajalec) predlagateljici (kot kupcu) plačati odškodnino v višini 46.000,00 EUR s 4% zamudnimi obrestmi letno od 17. 11. 2017 (točka6.1 arbitražne odločbe), da nasprotna udeleženka krije pristojbine, stroške in izdatke arbitraže v višini 5.445,00 GBP (točka 6.2 arbitražne odločbe) in pristojbino za uradno imenovanje arbitra v višini 250,00 GBP (točka 6.3 arbitražne odločbe).

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za priznanje tuje arbitražne odločbe v celoti zavrne, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje; oboje s stroškovno posledico.

4. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila po izteku petnajstdnevnega roka, zato Vrhovno sodišče njenega odgovora ni upoštevalo.

5. Predlog za priznanje tuje arbitražne odločbe je bil vložen 1. 3. 2019. Skladno z določbo prvega odstavka 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1;Ur. l. RS, št. 16/2019 z dne 15. 3. 2019) se je postopek pred Vrhovnim sodiščem izpeljal po določbah dotlej veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

6. Za priznanje tuje arbitražne odločbe se uporablja 42. člen Zakona o arbitraži (v nadaljevanju ZArbit), ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Ta v drugem odstavku napotuje na uporabo Konvencije o priznanju in o izvršitvi tujih arbitražnih odločb, sprejete 10. junija 1958 v New Yorku (v nadaljevanju Konvencija), ki v V. členu določa razloge, zaradi katerih se zahteva za priznanje in izvršitev arbitražne odločbe lahko zavrne. Med temi so tudi razlogi, na katere se smiselno sklicuje nasprotna udeleženka. Priznanju nasprotuje, ker naj bi bila v arbitražnem postopku kršena njena pravica do izjave (točka (b) prvega odstavkaV. člena Konvencije) in ker naj bi arbitražni postopek ne bil v skladu s pogodbo strank (točka (d) prvega odstavka V. člena Konvencije).

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 9. člena ZArbit nasprotno udeleženko pozvalo, naj se o predlogu predlagateljice izjavi. Slednja je v 'ugovoru zoper priznanje tuje arbitražne odločbe' navedla le, da mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na kršitve in da se bo arbitražna odločba „morda šele zgodila dne 4. 7. 2019“. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je nasprotna udeleženka smiselno nasprotovala priznanju tuje arbitražne odločbe, ni pa konkretizirala razlogov za nasprotovanje, zaradi česar se sodišče prve stopnje do njih niti ni moglo opredeliti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o tem, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo navedbe v ugovoru nasprotne udeleženke.

9. V celotnem preostalem delu pritožbene trditve nasprotne udeleženke predstavljajo pritožbene novote, za katere nasprotna udeleženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že ob vložitvi 'ugovora' in jih zato pritožbeno sodišče kot nedovoljene ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvez s 37. členom ZNP).

10. Pritožbeno sodišče pa prav tako kot sodišče prve stopnje ni ugotovilo okoliščin, na katere pazi po uradni dolžnosti, in ki bi kazale na to, da predmet spora po pravu Republike Slovenije ne bi bil primeren za arbitražno urejanje ali da bi bilo priznanje tuje arbitražne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije (drugi odstavek V. člena Konvencije). Vrhovno sodišče je zato pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) (1. točka izreka).

11. Odločitev o stroških temelji na 35. členu ZNP (II. točka izreka).

12. Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s37. členom ZNP).