Jedro

Nepravdno sodišče mora upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, predvsem tržno vrednost nepremičnine po kriterijih v času začetka razlastitvenega postopka.

Izrek

Ugodi se pritožbi in se r a z v e l j a v i izpodbijani sklep prve stopnje glede 3. in 5. točke izreka in v navedenem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep z naslednjo vsebino: 1. V korist Republike Slovenije se razlasti nepremičnina s parc.št. 2892 vpisana v vl.št. 450 k.o. H., last C.A., do celote.

2. Ugotovi se, da je sodišče dne 25.8.1999 izdalo sklep, s katerim je nasprotnemu udeležencu že naložilo izročitev nepremičnine v posest predlagatelju, le-temu pa je naložilo plačilo akontacije odškodnine v višini 466.704,00 SIT na račun nasprotnega udeleženca.

3. Republika Slovenija je dolžna za razlaščeno nepremičnino nasprotnemu udeležencu izplačati še odškodnino v višini 1.035.556,00 SIT v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Zemljiški knjigi tega sodišča se odreja izbris zaznambe sklepa o začetku razlastitvenega postopka pri nepremičnini navedeni v točki 1 tega sklepa (vpis pod Dn.št. 911/99) in pri parceli št. 2892 k.o. H. vknjižbo lastninske pravice na REPUBLIKO SLOVENIJO.

5. Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu plačati 111.441,00 SIT stroškov tega postopka, v 15 dneh od prejema tega sklepa. Prav tako gredo v breme predlagatelja še vsi ostali stroški postopka.

Sodišče prve stopnje je med drugim upoštevalo pri odločanju o odškodnini za razlaščeno zemljišče, da je sporna zemljiška parcela nezazidano stavbno zemljišče, takšen status pa je pridobila s sprejetjem družbenega plana Občine H..

Predlagateljica se pritožuje proti navedenemu sklepu prve stopnje smiselno glede 3. in 5. točke izreka in zatrjuje pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je predmet razlastitve nezazidano stavbno zemljišče. Zato je vrednost zemljišča tudi napačno ocenjena, saj jo je cenil cenilec gradbene stroke po predpisih, ki veljajo v tej stroki. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) v 2. čl. določa, da je nezazidano stavbno zemljišče parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov.

Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina-Klanec (Uradni list RS 48/98) je tisti akt, ki navedenim zemljiščem pravno spreminja status iz kmetijskih v nezazidana stavbna zemljiša. Pred sprejetjem omenjene uredbe so zemljišča služila kmetijski dejavnosti.

Tega ne spremeni niti dejstvo, da sta Občina S. ter njena naslednica Občina H. sprejeli nekatere akte, ki določajo namensko rabo prostora, saj ti hkrati predvidevajo za nadaljnje urbanistično urejanje, sprejetje zazidalnih načrtov, ki pa izhajajoč iz potrdila Občine H. št. 351-076/98 z dne 9.11.1998, niso bili nikoli sprejeti. Sporna zemljišča so zato do sprejetja citirane uredbe bila kmetijska zemljišča in kot taka opredeljena tudi v zemljiškem katastru. Izdaja potrdila o predkupni pravici je temeljila na dejstvu, da je pravni status zemljišč spremenila uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina-Klanec. Tako pridobljeni status zemljišč pa ni relevanten za določanje njihove vrednosti. Ne poveča namreč tržne vrednosti zemljišča, ker je namembnost zemljišča omejena zgolj na gradnjo avtoceste, ki je v javnem interesu in ni stvar prostega trga.

To tudi pomeni omejitev prostega razpolaganja z zemljiščem, saj na njem nastane predkupna pravica države ter njeno razlastitveno upravičenje. Predlagatelj poudarja, da mora biti za pridobitev statusa nezazidanega stavbnega zemljišča sprejet prostorski plan (2. čl. ZSZ). Predlagatelj tudi opozarja, da se določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom sicer določena za nekmetijske namene, dokler za njih ni, v skladu s predpisi, izdano gradbeno dovoljenje. O tem se je tudi izjavilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tudi zemljišča v zaraščanju je potrebno šteti med kmetijska zemljišča. Nadalje je potrebno poudariti, da je bila sprememba namembnosti spornih zemljišča plačana s strani investitorja gradnje avtoceste DARS d.d., kot je to ugotovil tudi cenilec D. v svojem cenilnem zapisniku.

Predlagatelj nasprotuje višini določene odškodnine, ker jo je izračunal cenilec gradbene stroke, glede na naravo zemljišča pa bi ga moral oceniti cenilec kmetijske stroke v skladu s predpisi in pravili, ki veljajo v tej stroki.

Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica predvsem pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravilnih kriterijev pri odmeri odškodnine za razlaščeno zemljišče. V primeru razlastitve je mogoče upoštevati le tržno vrednost zemljišča ob začetku razlastitvenega postopka (26. v zvezi s 33. čl. ZSZ). Za odmero odškodnine tako ni odločilen zgolj pravni položaj nepremičnine, temveč predvsem cena, ki bi jo lastnik zemljišča lahko dosegel na tržišču, če ne bi bilo razlastitve.

Nasprotni udeleženec zanesljivo ni izkazal, da bi v takšnem primeru lahko prodal parcelo na prostem tržišču kot nezazidano stavbno zemljišče. Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je razlaščeno zemljišče v naravi neizkoriščeno, zapuščeno in poraslo s travo. Pri tem sodišče prve stopnje opredeljuje status zemljišča izključno le glede na občinski prostorski plan, kar pa je v tem primeru v nasprotju z ZKZ (Uradni list RS št. 59/96). Določbe 6. in 11. čl. navedenega zakona (raba in obdelovanje kmetijskih zemljišč ter odškodnine) se uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom sicer določena za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. S tem v zvezi tudi ni mogoče zanemariti pritožbene trditve, da je spremembo namembnosti spornega zemljišča uredil investitor gradnje DARS d.d., po pričetku razlastitvenega postopka. Zaradi navedenih razlogov je tudi pravilna pritožbena trditev, da razlaščeno zemljišče po svojem namenu, kot tudi po dejanski rabi, ni izgubilo statusa kmetijskega zemljišča, s tem v zvezi pa je bila tudi napačno odmerjena odškodnina. Sodišče prve stopnje je tako zaradi napačne presoje statusa razlaščenega zemljišča, napačno ugotovilo njegovo vrednost ob pričetku razlastitvenega postopka. Zato je bilo potrebno razveljaviti sklep prve stopnje glede 3. točke, ki določa odškodnino za razlaščeno nepremičnino; s tem v zvezi pa tudi 5. točko, ki nalaga predlagateljici plačilo 111.441,00 SIT stroškov postopka. Stroške postopka sicer trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine (104. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), višina potrebnih stroškov postopka pa je odvisna od sodno določene višine odškodnine.

Zato je bilo potrebno, zaradi akcesornega značaja stroškov postopka, razveljaviti tudi stroškovno odločbo. Pritožbeno sodišče je razveljavilo izpodbijano odločbo prve stopnje na podlagi 37. čl. ZNP in 365. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku predvsem pravilno ugotoviti tržno vrednost razlaščenega zemljišča s pomočjo ustreznega izvedenca kmetijske stroke.