Jedro

V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, ker zadošča, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Po določbah tega zakona mora sodišče postopati hitro, ker je cilj ukrepov takojšnja zaščita žrtve, zato sodišče izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev za presojo utemeljenosti predloga.

Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi, kot za izrek ukrepa, poleg tega pa mora biti izkazano še, da ukrep ni učinkoval, da ga je nasprotni udeleženec kršil. Sodišče prve stopnje je obstoj dejstva o ravnanju nasprotnega udeleženca in negotovosti ter ranljivosti predlagateljice v času učinkovanja prepovedi približevanja po sklepu z dne 12. 7. 2019 ugotovilo s stopnjo verjetnosti in jih materialnopravno pravilno prepoznalo kot nasilje nasprotnega udeleženca na škodo predlagateljice in njunega skupnega otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v celoti potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: - da se zavrne ugovor nasprotnega udeleženca, vložen 19. 7. 2019 zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju VI N 323/2019 z dne 12. 7. 2019 (točka I izreka), - da se ukrepi, izrečeni nasprotnemu udeležencu D. Š. EMŠO ..., ..., s sklepom VI N 323/2019 z dne 12. 7. 2019, s katerim se nasprotnemu udeležencu prepoveduje približati se predlagateljici K. K, EMŠO ... in hčerki A. Š., EMŠO ... , na razdaljo manjšo od 200 metrov, razen hčerki v času stikov, ki so določeni s strani sodišča; približati se naslovu ..., kjer predlagateljica s hčerko živi, na razdaljo manjšo od 200 metrov; približati se vrtcu ... na naslovu ..., ki ga obiskuje hčerka, na razdaljo manjšo od 200 metrov; navezovati stike s predlagateljico in hčerko na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, razen s hčerko v času stikov, ki so določeni s strani sodišča; vsi ti ukrepi se podaljšajo za 12 mesecev, to je vključno do 12. januarja 2021, nasprotnemu udeležencu pa se za primer, da ne bo ravnal skladno s tem sklepom, izreče denarna kazen 500,00 EUR, ki jo mora plačati v roku 15 dni po ugotovljeni kršitvi, sodišče pa opravi izvršbo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izročeni denarni kazni in hkrati izda nov sklep, s katerim določi nasprotnemu udeležencu nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če nasprotni udeleženec niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti, pritožba zoper ta sklep pa ne zadrži njegove izvršitve (točka II izreka), - vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Toženec je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje v celoti z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in v zvez z 22.a členom Zakona o prepovedi nasilja v družini - ZPND). Po preteku pritožbenega roka je nasprotni udeleženec dne 6. 3. 2020 vložil še dopolnitev pritožbe zoper sklep z dne 28. 1. 2020. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju te obrazložitve, ko bo pritožbeno sodišče nanje odgovorilo.

3. Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo, v njem je prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba in dopolnitev pritožbe nista utemeljeni.

5. Pritožba utemeljeno trdi, da v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni navedeno, da je pritožba možna tudi zoper odločitev v točki II izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Določba 22. f člena ZPND določa, da je pritožba dovoljena zoper sklep s katerim je odločeno o predlogu in zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor zoper sklep, izdan na podlagi prvega odstavka 22 d člena ZPND. Sodišče prve stopnje bi torej moralo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navesti, da je pritožbo mogoče vložiti zoper celotno odločitev v izdanem sklepu. Vendar po presoji pritožbenega sodišča izostanek pravilnega pravnega pouka ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa, ker je nasprotni udeleženec vložil pritožbo zoper celotno odločitev v izpodbijanem sklepu in jo je pritožbeno sodišče, kot bo navedeno v nadaljevanju, tudi obravnavalo ter o njej odločilo.

6. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče prve stopnje moralo za presojo utemeljenosti predloga za podaljšanje ukrepa uporabiti dokazni standard gotovosti.

V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, ker zadošča, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Po določbah tega zakona mora sodišče postopati hitro, ker je cilj ukrepov takojšnja zaščita žrtve, zato sodišče izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev za presojo utemeljenosti predloga.

7. Pritožba dalje trdi, da je bila 27. 6. 2018 pred Okrožnim sodiščem v Celju v zadevi IV P 86/2018 sklenjena sodna poravnava, v kateri je določeno, da se bosta starša udeležila starševskega svetovanja. Sklenjena sodna poravnava le-te ni določala kot obvezno, prav tako ni opredeljevala časovnega okvira, v katerem bi se nasprotni udeleženec moral udeležiti starševskega svetovanja. Starševsko svetovanje izvajajo tudi druge institucije, ki imajo zakonsko podlago in za takšno svetovanje ni edini pristojen center za socialno delo (CSD), zato obveznost s tega vidika ni izkazana.

Po presoji pritožbenega sodišča ta pritožbena trditev nima vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve. Čeprav udeležba starševskega svetovanja ni obvezna, izostanek oziroma nevključitev v starševsko svetovanje pri centru za socialno delo kaže na to, da tisti od partnerjev, ki se svetovanja ne udeleži, noče tvorno sodelovati pri razrešitvi konfliktnega razmerja na razumen način, da noče spremeniti svojega ravnanja in odnosa do drugega partnerja. Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje. Nasprotni udeleženec pa v pritožbi ne pove, če se je morebiti vključil v starševsko svetovanje pri kateri drugi instituciji, katere druge institucije pa v pritožbi tudi ne navede.

8. V nadaljevanju pritožba navaja, da je nasprotni udeleženec 10. 4. 2019 prijavil predlagateljico pri CSD in podal ovadbo pri pristojni Policijski upravi .. (PU) zaradi zanemarjanja otroka, vendar njegove prijave niti CSD niti PU nista obravnavala. Nato pa je predlagateljica podala kazensko ovadbo zoper nasprotnega udeleženca pri PU, predhodno ob izkazanih ″grožnjah″ s strani nasprotnega udeleženca nikoli ni podala prijave o prekršku in tudi ne ovadbe zaradi morebitnega ravnanja nasprotnega udeleženca. Očitno je, da gre za povračilni ukrep s strani predlagateljice kot matere in osebe šibkejšega spola, katerim v sodnem sistemu Republike Slovenije le-ta daje večjo težo ne glede na krive ovadbe in z ničemer izkazane dogodke. Iz sklepa o prepovedi približevanja, kakor tudi iz sklepa o podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja nikjer ne izhajajo konkretni razlogi (ki bi jih bilo mogoče učinkovito pritožbeno preizkusiti) kaj je tisto, kar sploh sodišče prepriča o utemeljenosti, da je nasprotni udeleženec ″žrtev″ sploh ogrožal, še manj pa, da bo nasprotni udeleženec nadaljeval z ogrožanjem, ampak preprosto pavšalno in arbitrarno zapiše, da sledi navedbam oškodovanke iz njene ustno podane kazenske ovadbe in fizičnega nasilja, katerega naj bi bila domnevno deležna s strani osumljenca od 2014 dalje. Takšne pavšalne navedbe v ničemer niso potrjene, vsled česar pritožnik poziva, skladno z ustavno zagotovljenimi pravicami, da sodišče opravi dokazno presojo in po izvedbi vseh dokazov razveljavi izpodbijani sklep.

Tudi te pritožbene trditve niso utemeljene. Konkretni razlogi za izpodbijano odločitev izhajajo iz obrazložitve v točkah 10 do vključno 12 izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje s stopnjo verjetnosti ugotovilo ravnanja fizičnega in psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca na škodo predlagateljice v času pred izdajo sklepa z dne 12. 7. 2019, njegove grožnje v zvezi z dejstvom, da je predlagateljica imela partnerja, ki se je iz razmerja umaknil prav zaradi groženj nasprotnega udeleženca (aprila 2019), predlagateljici pa je grozil s smrtjo, se vozil za njo, jo obiskoval v službi (ko je še delala v trgovini ...), da je potrebovala spremstvo iz službe do avtomobila, da iz pripomb nasprotnega udeleženca na Facebooku in Instagramu izhaja, da nasprotni udeleženec še vedno sledi njenemu življenju. V točki 9 obrazložitve pa je sodišče prve stopnje navedlo dokaze, ki potrjujejo trditve predlagateljice in ne drži pritožbena navedba, da so ugotovitve sodišča prve stopnje pavšalne in da ni navedlo razlogov za svojo odločitev o neutemeljenosti ugovora nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 12. 7. 2019. V točkah 13 in 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje obrazložilo razloge in ugotovilo dejstva, ki utemeljujejo odločitev o podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja (odločitev pod točko II izreka). Obrazložilo je, da sta predlagateljica in skupna mladoletna hči strank trenutno nezadostno zaščiteni pred nepredvidljivimi, oblastnimi in nasilnimi dejanji nasprotnega udeleženca in je podaljšanje ukrepa potrebno zaradi učinkovitega varstva obeh, ker se predlagateljica nasprotnega udeleženca še vedno boji, se zaklepa v stanovanje, ima vedno nekoga ob sebi, v službi so jo morala pospremiti do avta, pred nasprotnim udeležencem se počuti nemočno, nasprotni udeleženec ne sodeluje v svetovalnem programu centra za socialno delo, čeprav so mu v več razgovorih pojasnili postopke in naloge. Sodišče je namreč že v postopku dodelitve mladoletnega otroka in določitve preživnine IV P 86/2018 napotilo predlagateljico in nasprotnega udeleženca na svetovanje, vanj se je vključila le predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je sam ocenil, da pomoči ne potrebuje. Sodišče prve stopnje je prav tako ugotovilo dejstvo, da je 22. 12. 2019 nasprotni udeleženec kršil prepoved približevanja, saj je vedel, da bosta predlagateljica in skupna hči v ...na rojstnodnevnem praznovanju hčerine prijateljice, ker se nasprotni udeleženec z očetom deklice, ki je praznovala rojstni dan, pozna in se z njim druži, udeležbo pa je bilo potrebno vnaprej potrditi.

Iz tako ugotovljenih dejstev izhaja, da se predlagateljica še vedno počuti ogroženo s strani nasprotnega udeleženca, mu ne zaupa, nasprotni udeleženec pa je celo kršil prepoved približevanja in to so po presoji pritožbenega sodišča zadostni razlogi za pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v točki II izreka izpodbijanega sklepa. Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi, kot za izrek ukrepa, poleg tega pa mora biti izkazano še, da ukrep ni učinkoval, da ga je nasprotni udeleženec kršil. Sodišče prve stopnje je obstoj dejstva o ravnanju nasprotnega udeleženca in negotovosti ter ranljivosti predlagateljice v času učinkovanja prepovedi približevanja po sklepu z dne 12. 7. 2019 ugotovilo s stopnjo verjetnosti in jih materialnopravno pravilno prepoznalo kot nasilje nasprotnega udeleženca na škodo predlagateljice in njunega skupnega otroka.

9. Pritožba dalje na strani 9 (list. št. 188) navaja izjave določenih prič in trdi, da sodišče prve stopnje ni navedlo upravičenega razloga, zakaj izjavam teh prič ni sledilo.

V zvezi s to pritožbeno trditvijo je potrebno pojasniti, da iz točke 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo izjave S. H., B. Z., H. Š., S. Š., R. P., U. J., R. P., L. N. in I. N.. Teh izjav sodišče prve stopnje res ni dokazno ocenilo. Po presoji pritožbenega sodišča to niti ni bilo potrebno, ker je ugotovilo, da je bilo srečanje 8. 10. 2019 med nasprotnim udeležencem in mladoletno hčerko ob trampolinu pri trgovini .. naključje in ne kršitev 12. 7. 2019 izrečene prepovedi približevanja. Izjave v prilogah B11, B12, B15 in B16 (izjave P., J. ter L. in I. N.) so zato brezpredmetne, saj vse potrjujejo srečanje med nasprotnim udeležencem in mladoletno hčerko 8. 10. 2019 kot naključno. Izjava R. P. pa potrjuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je nasprotni udeleženec 22. 12. 2019 v času praznovanja rojstnega dne njegov hčerke nasprotni udeleženec zadrževal v pritličnem delu objekta .... Izjavi H. Š. in S. Š. pa ne dokazujeta niti ne ovržeta spornih dejstev o tem, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal nasilje, saj iz obeh izjav izhaja, da ti dve osebi nikoli nista bili priča tem dogodkom, samih dogodkov pa ne zanikata. Iz izjave B. Z. pa izhaja, da njemu nasprotni udeleženec ni nikoli grozil, to pa ni pravno odločilno za presojo resničnosti trditev predlagateljice, da je nasprotni udeleženec nad njo izvajal nasilje.

10. Brezpredmetne so pritožbene navedbe o vsebini sklepa I Kpd 24260/2019 z dne 14. 5. 2019, o postopanju preiskovalnega sodnika in policistov Policijske postaje ... (del navedb pod točko 2 pritožbe) in tudi pritožbene navedbe v zvezi s postopanjem v zadevi II Z 9/2019 (del pritožbenih navedb pod točko 5 pritožbe in pod točko 6 pritožbe). Predmeten postopek je samostojen postopek, v tem postopku sodišče na podlagi določb ZNP-1 in ZPND izvede dokazni postopek ter presodi o utemeljenosti predloga predlagatelja.

11. Pritožba dalje navaja, da iz poročila CSD Celje z dne 22. 11. 2019 izhaja, da je bil CSD s strani policije 7. 8. 2019 obveščen, da zoper nasprotnega udeleženca ni dovolj dokazov, na podlagi katerih bi mu lahko očitali kaznivo dejanje nasilja v družini in da je predlagateljica na razgovoru na policijskih postaji zanikala nasilje s strani nasprotnega udeleženca.

Ta pritožbena navedba je resnična. Vendar po presoji pritožbenega sodišče ne vpliva na pravilnost presoje sodišča prve stopnje. Le-to je namreč na podlagi dokazne presoje izvedenih dokazov na narokih 8. 10. 2019 in 17. 1. 2020 ugotovilo pravno relevantna dejstva za pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da iz poročila CSD Celje z dne 11. 7. 2019 (list. št. 34 do 35) izhaja, da predlagateljica ni sama želela prijaviti policiji nasilnega vedenja nasprotnega udeleženca in je prijavo nasilja na Policijsko postajo ... podal CSD ...na podlagi pridobljenih informacij kljub nasprotovanju predlagateljice. Če predlagateljica ni vztrajala pri ovadbi zoper nasprotnega udeleženca zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, to dejstvo ob ostalih ugotovljenih relevantnih okoliščinah primera ne more biti odločilno za presojo utemeljenosti predloga za podaljšanje 12. 7. 2019 izrečenega ukrepa po 19. členu ZPND. Lastno prepričanje nasprotnega udeleženca o nepotrebnosti podaljšanja ukrepa ne more biti upoštevno.

12. Neutemeljena je nadaljnja pritožbena trditev, da je podana protispisnost v izpodbijanem sklepu, ker naj bi se sodišče prve stopnje oslanjalo na zapisnik, ki ga v spisu ni, ko zapisuje, da dolžnik s svojim obnašanjem, ko ni bil niti pripravljen na stike s hčerko pod nadzorom, ni pripravljen na izboljšanje odnosov in umiritev razmer, še posebej v dobrobit svoje mladoletne hčerke.

Pritožbeno sodišče v celotni obrazložitvi izpodbijanega sklepa takšnega zapisa ni našlo. Glede na vsebino celotne pritožbe v zadnjih štirih odstavkih na 8. strani pritožbe (list. št. 187) in na naslednjih pa izhaja, da se ta očitek nanaša na postopek v zadevi II Z 9/2019, v katerem je bila izdana začasna odredba za stike pod nadzorom med nasprotnim udeležencem in njegovo mladoletno hčerko. Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa ni mogoče upoštevati odločb sodišča iz drugih postopkov.

13. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev načela kontradiktornosti postopka in posledično storjeno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in v zvezi z 22.a členom ZPND, ko trdi, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov z zaslišanjem predlaganih prič.

Iz zapisnika o naroku 17. 1. 2020 in iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze z zaslišanjem petih prič, pritožba pa ne pojasni, katere priče bi sodišče prve stopnje še moralo zaslišati in za dokazovanje katerih spornih dejstev. Iz navedenega zapisnika tudi ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec uveljavljal bistvene kršitve določb postopka pred koncem naroka, niti da bi nasprotoval sklepu sodišča, ko je zavrnilo ostale dokazne predloge. Že zgoraj pa je bilo obrazloženo, da je v predmetni zadevi postopek hiter, sodišče pa izvede le najnujnejše dokaze.

14. Pritožba dalje navaja, da sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa ne obrazloži, zakaj izrečeni ukrepi ne bodo prekomerno posegali v ustavno zagotovljene pravice nasprotnega udeleženca. Opredeljuje se le do izjave tožeče stranke in spregleda vse dokaze, ki govorijo v njegovo korist, arbitrarno je poseglo v ustavno zagotovljene pravice do starševstva.

Ta pritožbeni očitek tudi ni utemeljen. Pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilno tudi presojo sodišča prve stopnje, da izrečen in podaljšan ukrep ne bo prekomerno posegel v ustavno zagotovljene pravice nasprotnega udeleženca. Ta svoj zaključek je sodišče prve stopnje tudi utemeljilo z ugotovljenimi dejstvi, ki jih nasprotni udeleženec ne izpodbija v pritožbi. Ugotovilo je, da udeleženci tega postopka nimajo prebivališč na istem naslovu (predlagateljica stanuje v ... nasprotni udeleženec v ..), predlagateljica in nasprotni udeleženec nimata službenih obveznosti na istem naslovu, nasprotni udeleženec pa ima zagotovljene stike z mladoletno hčerko po sklepu sodišča II Z 9/2019 in v odločitvi pod 4. alinejo točke II izreka izpodbijanega sklepa. Tako ne drži, da je z izpodbijanim sklepom arbitrarno poseženo v njegove pravice do starševstva.

15. Pritožba še enkrat izpostavi očitek o protispisnosti, vendar tega očitka ne konkretizira. Ker je to očitek o storjeni bistveni kršitvi določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP in v zvezi z 22.a členom ZPND, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče tega očitka ni obravnavalo.

16. Pritožba očita še, da je izpodbijani sklep v nasprotju sam s seboj in s predloženimi dokazi.

To je očitek o storjeni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in v zvezi z 22.a členom ZPND. To je sicer kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in v zvezi z 22.a členom ZPND), vendar po presoji pritožbenega sodišča ta očitek ni utemeljen. Pritožbeno sodišče ne vidi nikakršnega nasprotja v samem izreku izpodbijanega sklepa, niti med izrekom in obrazložitvijo. V obrazložitvi ugotovljena dejstva in navedeni razlogi pa temeljijo na pravilni dokazni oceni izvedenih dokazov.

17. Čeprav je dopolnitev k pritožbi bila vložena po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče obravnavalo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-1. V njej nasprotni udeleženec navaja, da je pri Inšpektoratu za socialno delo vložil zahtevek za pregled zadev, ki so se vodile pred CSD zaradi nezakonitosti, nezakonito in neenakopravno obravnavo predlagateljice in nasprotnega udeleženca pred tem organom. Navaja, da v prilogi podaja sklep inšpekcijskega nadzora zoper CSD Enota ... v zadevi mladoletne A. Š. št...., s katerim je odločeno, da mora CSD Enota ... v zadevi...izdati sklep o ustavitvi postopka. V tej zadevi gre za ustavitev postopka, na katero odločitev tudi sodišče gradi svoj sklep o ugotovitvi predloga predlagateljice, tako je slednja nezakonita in neutemeljena, sodišče naj preuči sklep, pridobi sklep o ustavitvi postopka pred pristojnim centrom za socialno delo ter v nadaljevanju na podlagi priloženih dokazov odloči o zavrnitvi predloga predlagateljice, podredno pa naj to vlogo obravnava kot zahtevek za obnovo stanja, oziroma za vrnitev sklepa v ponovno odločanje na prvostopenjski organ.

Iz k dopolnitvi pritožbe priloženega listinskega dokaza - dopisa Inšpektorata Republike Slovenije za delo z dne 2. 3. 2020, naslovljenega na nasprotnega udeleženca, izhaja, da je inšpektorica opravila nadzor na prijavo nasprotnega udeleženca in ga s tem dopisom na njegovo zahtevo obvešča, da je bil 2. 3. 2020 inšpekcijski postopek zaključen z izrečenim navodilom, da mora Enota ... izdati sklep o ustavitvi postopka v zadevi št. 1203-36/2019-31976. Torej iz tega listinskega dokaza izhaja, da je to dopis, s katerim je inšpektorica obvestila nasprotnega udeleženca, da je dala navodilo CSD za njegovo postopanje, kar po presoji pritožbenega sodišča ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Iz predloženega dopisa ne izhajajo nikakršne nepravilnosti v postopanju CSD... Naložitev izdaje sklepa o ustavitvi postopka pa tudi ne more izpodbiti verodostojnosti poročil CSD, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo kot dokaz v tem postopku.

18. Glede na vse obrazloženo pritožbeno uveljavljane bistvene kršitve niso uresničene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo drugih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora samo paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in v zvezi z 22.a členom ZPND). Pravno odločilna dejstva je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe ZPND, ki jih je tudi navedlo.

19. Pritožba je v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in v zvezi z 22.a členom ZPND).

20. Nasprotni udeleženec ni zaznamoval stroškov pritožbenega postopka. Predlagateljica pa mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev temelji na določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 v zvezi z 22.a členom ZPND.