Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep I Kr 13/2009

ECLI:SI:VSRS:2009:I.KR.13.2009 Kazenski oddelek

krajevna pristojnost preizkus pristojnosti spor o pristojnosti ustalitev pristojnosti posebna pristojnost določitev uklonilnega zapora postopek določitve pristojnost za odločanje o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist oziroma v korist samoupravne lokalne skupnosti
Vrhovno sodišče
17. marec 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen.

Določbo 82. člena ZP-1 je treba razlagati tako, da se nanaša le na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.

Izrek

Za postopek določitve uklonilnega zapora je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju.

Obrazložitev

1. Prekrškovni organ, Inšpektorat za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto pri Ministrstvu za gospodarstvo je z odločbo o prekršku z dne 1. 9. 2008 M. K. kot odgovorno osebo pravne osebe spoznal za odgovornega prekrška po 14. točki prvega odstavka 151. člena v zvezi s četrtim odstavkom 151. člena Zakona o elektronskih komunikacijah in mu izrekel globo v znesku 2.086,48 EUR.

2. Ker storilec globe ni pravočasno poravnal, je Okrajno sodišče v Črnomlju na podlagi predloga prekrškovnega organa dne 15. 12. 2008 izdalo sklep, da se storilcu določi uklonilni zapor, zoper katerega je storilec dne 29. 12. 2008 vložil ugovor in predlagal nadomestitev globe z nalogami v splošno korist oziroma v korist samoupravne lokalne skupnosti. Okrajno sodišče v Črnomlju se je s sklepom PRuz 312/2008 z dne 12. 2. 2009 izreklo za krajevno nepristojno in obravnavo zadeve o določitvi uklonilnega zapora odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu.

3. Okrajno sodišče v Črnomlju je v sklepu, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno, opozorilo na dejstvo, da ima storilec prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Š., ki sodi v pristojnost Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, zaradi česar je to sodišče pristojno za odločanje v zadevi na podlagi tretjega odstavka 214. člena Zakona o prekrških.

4. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu v predlogu za odločitev v kompetenčnem sporu navaja, da je bilo Okrajno sodišče v Črnomlju ob prejemu predloga za določitev uklonilnega zapora stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi. Z izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora je nastopila ustalitev krajevne pristojnosti, zato se sodišče ni več moglo izreči za nepristojno.

5. Za postopek določitve uklonilnega zapora je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju.

6. Zakon o prekrških ureja krajevno pristojnost sodišča v členih 77 do 80 in kot splošno navezno okoliščino določa kraj storitve prekrška. V 214. členu ZP-1 je določena posebna krajevna pristojnost za določitev uklonilnega zapora. V skladu s to določbo je krajevno pristojno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca. Sodišče mora na svojo krajevno pristojnost paziti po uradni dolžnosti in zadevo brez odlašanja odstopiti drugemu sodišču, če spozna, da je to krajevno pristojno (prvi odstavek 82. člena ZP-1).

7. Za razliko od Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki določa trenutek, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno (pravnomočnost obtožnice v rednem postopku(1) oziroma razpis glavne obravnave v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem(2)), pa Zakon o prekrških take določbe ne vsebuje. Ne drži trditev Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, da je v tej zadevi prišlo do ustalitve krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče je sicer že odločilo (zadevi I Kr 45/2007 in I Kr 46/2007), da lahko v določenih primerih res pride do ustalitve krajevne pristojnosti, ko se med postopkom spremeni navezna okoliščina. V navedenih primerih je bilo odločeno, da je za določitev krajevne pristojnosti za odločanje o uklonilnem zaporu odločilno stalno ali začasno prebivališče storilca le v času, ko je bil postopek začet ali uveden, morebitne kasnejše spremembe storilčevega prebivališča pa na spremembo krajevne pristojnosti ne vplivajo.

8. O ustalitvi krajevne pristojnosti pa je po naravi stvari mogoče govoriti samo v primeru, ko je sodišče ob začetku postopka glede na predpisane navezne okoliščine (na primer stalno ali začasno prebivališče storilca) bilo krajevno pristojno, pa so se te okoliščine kasneje spremenile. V takem primeru načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da kljub spremembi navezne okoliščine ostane krajevno pristojno sodišče, ki je postopek začelo. V obravnavanem primeru iz spisa izhaja, da do spremembe navezne okoliščine ni prišlo že med postopkom, pač pa je sklep o določitvi uklonilnega zapora izdalo nepristojno sodišče, to je Okrajno sodišče v Črnomlju. O ustalitvi krajevne pristojnosti zato ni mogoče govoriti, saj lahko do te pride samo tedaj, ko je bilo sodišče ob začetku postopka krajevno pristojno, kar pa ne velja za obravnavani primer.

9. Tako ostaja kot ključno vprašanje v tej zadevi, ali obstajajo časovne omejitve presoje krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti, ali pa obstaja dolžnost sodišča, da na svojo krajevno pristojnost pazi ves čas postopka. Res je sicer, da so in abstracto navezne okoliščine s predpisi določene tako, da je krajevno pristojno sodišče tisto, ki je najtesneje povezano z obravnavano zadevo, saj se pred takim sodiščem postopek najlažje izvede. Namen takšne ureditve krajevne pristojnosti je, da je za izvršitev uklonilnega zapora pristojno tisto sodišče, ki ga je določilo. Smisel je poleg zagotavljanja hitrosti in učinkovitosti postopka tudi v tem, naj o pravici storilca, da v postopku določitve uklonilnega zapora predlaga nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist oziroma v korist samoupravne lokalne skupnosti, ki se izvršujejo v kraju bivališča storilca ob sodelovanju centra za socialno delo, lažje odločalo sodišče v kraju, kjer storilec biva. Po začetku postopka, ko je sodišče že opravilo določena procesna dejanja, pa bi pogosto spreminjanje krajevne pristojnosti povzročilo ravno nasprotni učinek, to je nepotrebno ponavljanje že izvedenih dejanj in s tem povezano zavlačevanje postopka ter povzročanje dodatnih stroškov. Načelo ekonomičnosti postopka torej zahteva, da je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen.

10. V obravnavani zadevi je sklep o določitvi uklonilnega zapora izdalo Okrajno sodišče v Črnomlju, ki glede na določbo 214. člena ZP-1 za to ni bilo krajevno pristojno, saj storilec na njegovem območju ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča. Sklep je bil storilcu dne 17. 12. 2008 vročen, dne 29. 12. 2008 pa je storilec zoper ta sklep vložil ugovor oziroma predlog za nadomestitev uklonilnega zapora z nalogami v splošno korist. Z dopisom Centra za socialno delo Metlika z dne 10. 2. 2009 je bilo Okrajno sodišče v Črnomlju obveščeno o obsojenčevem stalnem prebivališču, zato se je izreklo za krajevno nepristojno.

11. Kljub temu, da Okrajno sodišče v Črnomlju ni bilo krajevno pristojno za izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora, se ne more več izreči za krajevno nepristojno. Prvega odstavka 82. člena Zakona o prekrških namreč ni mogoče razlagati tako, da ob neurejenem vprašanju časovnih meja preizkusa krajevne pristojnosti te raztegnemo na celotno trajanje postopka. Taka razlaga bi privedla do z vidika ekonomičnosti postopka in tudi z vidika pravne varnosti nevzdržnih rezultatov, saj bi bilo dolžno sodišče, če bi se z dejstvom svoje krajevne nepristojnosti seznanilo že zelo pozno v postopku, kljub temu zadevo odstopiti pristojnemu sodišču. Določbo 82. člena ZP-1 je treba razlagati tako, da se nanaša le na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti. Na podlagi tega člena je sodišče sicer dolžno na svojo krajevno pristojnost paziti po uradni dolžnosti in to tudi preizkusiti. Izdani sklep o uklonilnem zaporu pa implicitno vsebuje tudi presojo sodišča, da je krajevno pristojno. Če namreč ne bi bilo, bi se moralo izreči za nepristojno ter zadevo odstopiti pristojnemu sodišču, ter odločbe sploh ne bi smelo izdati. Iz tretjega odstavka 202. b člena ZP-1 izhaja, da o ugovoru zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora oziroma o nadomestitvi globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti odloča sodišče, ki je izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora. Ker je bil sklep že izdan, se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je v obravnavani zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju.

Op.št.(1): Tretji odstavek 36. člena ZKP.

Op.št.(2): Drugi odstavek 436. člena ZKP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia