Jedro

Ker revidentka v času inšpekcijskega pregleda in izdaje odločbe gradbenega inšpektorja za sporni objekt ni imela gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor utemeljeno ukrepal na podlagi 152. člena ZGO-1. Postopek pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo je povsem ločen od postopka, ki ga vodi gradbeni inšpektor. Zato morebitna legalizacija spornega objekta lahko vpliva na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma na ustavitev inšpekcijskega postopka, ne more pa vplivati na drugačno odločitev glede zakonitosti inšpekcijske odločbe v času njene izdaje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Uradni list RS št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 3. 2005, s katero je zavrnila pritožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote ... z dne 4. 1. 2005. Gradbeni inšpektor je z navedeno odločbo med drugim odločil: da mora tožnica takoj po vročitvi te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo nepodkletenega nadomestnega gospodarskega poslopja, ki ima masivno zidani del tlorisne dimenzije 8 x 5 m, armirano betonsko ploščo na višini 3 m in leseni del tlorisne dimenzije 3,75 m x 8 m in 4,65 x 3,15 m, z enovito enokapno strešno konstrukcijo nad obema deloma objekta na zemljišču s parc. št. … in ... k.o. ...; odstraniti navedeni objekt do 1. 5. 2005 ter vzpostaviti prejšnje stanje.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbe: 2. in 152. člena ZGO-1, 23. člena in drugega odstavka 50. člena ZUS. Ker je tožnica zgradila gospodarsko poslopje brez gradbenega dovoljenja, je po presoji sodišča prve stopnje izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi 152. člena ZGO-1 utemeljen.

3. Tožnica z revizijo (prej pritožbo) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moral upravni organ upoštevati vse okoliščine, v katerih je bil objekt zgrajen, predvsem pa dejstvo, da revidentka vodi vse postopke, da bi pridobila novo gradbeno dovoljenje. Zato meni, da sta prvostopenjska in drugostopenjska upravna odločba preuranjeni. Z rušenjem objekta ji bo nastala velika škoda. Na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor je naslovila vlogo za odlog izvršbe. Sodišče bi moralo upoštevati, da je poravnala vse kazni, ki ji jih je izrekel upravni organ. Predlaga, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljenje revizije. Ker je pritožba zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

9. Ker revidentka v času inšpekcijskega pregleda in izdaje odločbe gradbenega inšpektorja za sporni objekt ni imela gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor utemeljeno ukrepal na podlagi 152. člena ZGO-1. Po tej zakonski določbi v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

10. Revizijski ugovori, ki se nanašajo na pridobivanje dovoljenj za legalizacijo obravnavanega objekta, pa ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Postopek pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo je povsem ločen od postopka, ki ga vodi gradbeni inšpektor. V tem upravnem sporu pa se presoja zakonitost izpodbijane inšpekcijske odločbe glede na pravno in dejansko stanje v času njene izdaje. Zato morebitna legalizacija spornega objekta lahko vpliva na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma na ustavitev inšpekcijskega postopka, ne more pa vplivati na drugačno odločitev glede zakonitosti inšpekcijske odločbe v času njene izdaje.

11. Še pred pravnomočnostjo izpodbijane sodbe je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo, št. U-I-68/2004 z dne 6. 4. 2006, razveljavilo del besedila v prvem stavku tretjega odstavka 23. člena ZUS, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, vendar to ni vplivalo na drugačno odločitev o reviziji, saj revidentka s tožbo ni uspela in bi bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka glede na določbe prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se za vprašanja postopka, ki z ZUS niso urejena, primerno uporablja (prvi odstavek 16. člena ZUS), povsem enaka.

12. Glede na navedeno revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.