Jedro

Namen ločitve zapuščine od premoženja dedičev je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženih dedičev. Izkazan mora biti verjeten obstoj terjatve proti zapustniku in pogoj, da bi bili dediči prezadolženi.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita izpodbijana sklepa.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim sklepom zavrnilo predlog upnice A. K. za ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Z drugim sklepom o dedovanju pa je ugotovilo dediče, obseg zapuščine in povzelo dedni dogovor med dediči. 2. Proti sklepu o zavrnitvi predloga za ločitev zapuščine vlaga pritožbo upnica. Uveljavlja kršitve 14. točke 339. člena ZPP, ker so razlogi v sklepu med seboj v nasprotju in 15. točke, saj je sodišče ugotovilo, da spadajo v zapuščino tudi nepremičnine, katere je upnica zahtevala, da se ločijo od premoženja dedičev. Odločitev je preuranjena. Sodišče je zmotno odločilo, da se zaščitena kmetija deduje po splošnih predpisih o dedovanju, saj dediči nimajo statusa kmeta.

3. Proti sklepu o dedovanju vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ponavlja svoje navedbe iz prve pritožbe. Sodišče bi moralo tudi odgovoriti na navedbe upnice, o njenih psihofizičnih sposobnostih in socialnem položaju. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati, da se vsa zapuščinska sredstva na knjižici vezana na kredit, ki ga bo morala družba Š. odplačati v 10 letih, dediči pa so zaposleni pri tej družbi. Pogodba med zapustnikom in pritožnico z dne 12.3.2008 je nična, saj je bila v resnici darilna in se je nanašala na kmetijska zemljišča z namenom, da se izogne plačilu prometnega davka na promet s kmetijskimi zemljišči. Pogodba je v nasprotju z Zakonom o kmetijskih zemljiščih in je nična. Pritožnica kot prodajalka ni bila s tem seznanjena in je prikrajšana vsaj za polovico vrednosti nepremičnine. Je oseba s posebnimi potrebami in zato omejeno poslovno sposobna. To bi vedela povedati P. A. Pritožnica je slepo sledila zapustniku. Res je vložila preko odvetnika leta 2009 tožbo zaradi ničnosti. Ker pa ji je svetoval njen partner, je tožbo umaknila. Sedaj se je s partnerjem razšla. Prijavlja stroške.

4. Na vročeno pritožbo je odgovorila dedinja P. D. Prereka navedbe pritožnice in opozarja, da zapustnik ni bil zadolžen, tako tudi dediči. Pritožnica je vložila tožbo, pa jo je umaknila. Če pa bi bila terjatev sporna, je treba izpeljati pravdni postopek. Priglasi stroške.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v danem primeru ni izpolnjen pogoj iz določbe 143. člena Zakona o dedovanju, da bi upnica lahko zahtevala ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Namen določbe 143. člena ZD je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženih dedičev(1). V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da upnica ni izkazala verjetnega obstoja terjatve proti zapustniku in tudi ne pogoja, da bi bili dediči prezadolženi. 4 parcele, katere omenja pritožnica, je sodišče pravilno štelo kot zapuščino. Res je pridobil zapustnik te parcele na podlagi pogodbe z dne 12.3.2008 od predlagateljice kot prodajalke. Vendar pritožnica ni vložila tožbe, s katero bi razveljavljala takšno pogodbo ne proti zapustniku (to tožbo je umaknila) ne proti dedičem. Zato niso izpolnjeni pogoji za ločitev zapuščine.

7. Če pritožnica meni, da mora vložiti tožbo zaradi zatrjevanih dolgov zapustnika, bo to še lahko uveljavljala z ustrezno tožbo v pravdnem postopku proti dedičem. Ker niso podani pogoji iz določb 143. člena ZD, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog pritožnice. Sklep ima vse razloge, razlogi niso v nasprotju in tudi odločitev je pravilna. Zato zatrjevane kršitve določb postopka niso podane. Pritožnica sicer trdi, da je oseba s posebnimi poškodbami, a ne navaja, da nima opravilne uporabnosti in s tem procesne uporabnosti.

8. Pritožnica vlaga na pritožbo proti sklepu o dedovanju in navaja enake razloge. Pritožbeno sodišče opozarja, da pritožnica ne more ne proti sklepu o zavrnitvi predloga za ločitev zapuščine ne v pritožbi proti sklepu o dedovanju izpodbijati same vsebine, če nima za to pravnega interesa oziroma je neuspešno uveljavljala ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Tako ne more biti relevantna navedba o tem, da je sodišče zmotno razdelilo zapuščino po deležih, ker je to premoženje zaščitena kmetija. Ne glede na to pa je treba tudi upoštevati, da je sodišče pravilno uporabilo 13. člen ZDKG in tudi po tej poti pritožnica ne bi mogla uspeti. Predmet zapuščine je vse zapustnikovo premoženje in o tej zapuščini mora sodišče s sklepom o dedovanju odločiti. V vsebino dednega dogovora pa pritožnica ne more posegati.

9. Izrek o stroških temelji na določbi 174. člena Zakona o dedovanju. Vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela pred postopkom ali zaradi postopka. Pritožnica pa s pritožbami tudi ni uspela.

(1) Primerjaj razloge sklepa II Cp 1881/2012.