Jedro

Pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 17.3.1992, ni izročilna pogodba dednega prava. Zadevajo jo sicer splošna načela civilnega prava, vendar je še najbližja pogodbi o dosmrtnem preživljanju (šesti odstavek 117. člena zakona o dedovanju - Ur. list SRS, št. 15/76). Ob prevzemu premoženja (kmetije) je bila namreč dogovorjena skupnost življenja pogodbenih strank.

Kljub pogodbeno predvideni možnosti ločenih gospodinjstev pod isto streho namreč neznosne razmere, ki jih poraja skupno življenje, opravičujejo razvezo pogodbe na zahtevo ene ali druge stranke.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo izročilno pogodbo, ki je bila med pravdnima strankama sklenjena dne 17.3.1992 in zato toženo stranko zavezalo k izdaji za vknjižbo sposobne listine, na katere podlagi bo pri izročenih nepremičninah v k.o... spet vzpostavljena lastninska pravica v korist tožnice. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno razveljavitev in razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Analogna uporaba določbe 120. člena zakona o dedovanju je sicer pravilna. Ugotovljeni so tudi objektivni in subjektivni elementi neznosnega skupnega življenja med pravdnima strankama in je tudi res, da je do skaljenih odnosov prišlo takoj po podpisu izročilne pogodbe, zaradi česar sta si tožnica in njen mož po odselitvi iz skupnih prostorov ustvarila svoje gospodinjstvo. Vendar pa se vse to glede na določbo III. točke izročilne pogodbe z dne 17.3.1992 ne more uporabiti, ker je vnaprej predvideno. Če namreč stranke iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogle živeti v skupnem gospodinjstvu, so dogovorjene preužitne dajatve, ki sta jih toženca dolžna dajati tožnici in njenemu možu. Od tu dalje sta toženca svoje obveznosti po pogodbi dosledno izpolnjevala. Razvezni razlogi neizpolnjevanja prevzetih obveznosti torej niso podani, neurejene medsebojne odnose pa so pravdne stranke že vnaprej predvidele.

Toženca bi z razvezo izročilne pogodbe bila oškodovana, ker sta pred sklenitvijo izročilne pogodbe morala zapustiti dotedanje bivališče v D. in prodati stanovanje, toženka pa je tudi pustila redno zaposlitev. V kmetijo sta investirala tudi veliko svojih lastnih sredstev. Dne 23.10.1995 je umrl tožničin mož in sta toženca poskrbela za primeren pogreb. Od tedaj dalje so se razmere med pravdnima strankama izboljšale.

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila s trditvijo, da se razmere po smrti njenega moža niso spremenile. Predlagala je zavrnitev revizije, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 17.3.1992, ni izročilna pogodba dednega prava. Zadevajo jo sicer splošna načela civilnega prava, vendar je še najbližja pogodbi o dosmrtnem preživljanju (šesti odstavek 117. člena zakona o dedovanju - Ur. list SRS, št. 15/76). Ob prevzemu premoženja (kmetije) je bila namreč dogovorjena skupnost življenja pogodbenih strank. To je bil po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč na strani tožeče stranke bistveni motiv za sklenitev pogodbe. Zaradi urejenih materialnih razmer ta namreč ni bila ogrožena s stališča pomanjkanja sredstev za preživljanje. Kljub drugačni tožbeni trditveni podlagi je na nižjih stopnjah bila sprejeta tudi dejanska ugotovitev o pogodbeno predvideni situaciji, ko pravdni stranki ne bi več živeli v skupnem gospodinjstvu (točka III. pogodbe). Do tu revizija odločitve nižjih sodišč niti ne izpodbija.

Vendar pa izpodbijana sodba in (obširno) tudi sodba sodišča prve stopnje ugotavljata, da je sklenjeno izročilno pogodbo mogoče ob analogni uporabi določbe 120. člena zakona o dedovanju razvezati zaradi neznosnega skupnega življenja. Gre za pravni standard, ki je opredeljen zakonsko, pogoje za njegovo uporabo pa poraja življenje. Kljub pogodbeno predvideni možnosti ločenih gospodinjstev pod isto streho namreč neznosne razmere, ki jih poraja skupno življenje, opravičujejo razvezo pogodbe na zahtevo ene ali druge stranke. Za tožečo stranko so te razmere postale skrajno neznosne do te mere, da odklanja kakršnekoli stike s tožencema. Slednja izvrševanje v točki III. predvidenih preužitnih dajatev sicer ponujata, vendar s trditvijo o tem, da zanju skupno življenje ni neznosno. Dejanske ugotovitve pa ju demantirajo do te mere, da celo v reviziji priznata obstoj "objektivnih in subjektivnih elementov neznosnega skupnega življenja". Pogodbe z dne 17.3.1992 pa že po življenjskem izkustvu ni mogoče razlagati s stališča, da so stranke vnaprej predvidele, da jim bodo vsakdanji prepiri in nezaupanje grenili življenje in da je zato prišlo do zapisa pod točko III. Ko je po dejanskih ugotovitvah razviden celo skrajno odklonilen in nezaupljiv odnos prizadetih do posredovanja strokovnih služb, ima sodišče druge stopnje prav, ko ugotavlja, da bi "nadaljevanje skupnega življenja bilo nesmiselno in je v korist obeh strank, da se prekine." Pri tem revizijsko sodišče po določbi 387. člena ZPP ne more upoštevati v reviziji navedenih novih dejstev o spremenjenih razmerah po smrti tožničinega moža in sicer ne glede na vsebino odgovora na revizijo, ki tako trditev zavrača. V tem obsegu in v okviru te pravde pa so pravno neupoštevne tudi revizijske trditve o tem, čemu se je tožeča stranka zaradi sklenitve sporne izročilne pogodbe odpovedala in za koliko je bila zaradi investicij oškodovana.

Ko je revizijsko sodišče ugotovilo, da izpodbijani sodbi tudi ni mogoče očitati kršitev, na katere je po določbi 386. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP). Pri tem odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 166., 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka trpi stroške revizije, ker z njo ni uspela, tožeča stranka pa stroške odgovora nanjo, ker z navedbami v njem ni prispevala k odločitvi.