Jedro

Dolg ni pravica iz zapuščine, zato ga zapuščinsko sodišče upošteva v sklepu o dedovanju le v primeru, če dediči sklenejo dedni dogovor oziroma povedano drugače, zapuščinsko sodišče sme odločati o zapustnikovih dolgovih le, če med dediči obstaja dogovor o prevzemu zapustnikovih dolgov, saj v nasprotnem velja, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove nerazdelno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zakonitih dedičev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede dolga zapustnika v višini 95.643,82 EUR s 6 % obrestmi, ker na podlagi dednega dogovora tudi za ta del premoženja postane dedič tretje navedeni zakoniti dedič.

Zakoniti dediči vlagajo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagajo pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu predlagateljev. Zapuščinsko sodišče mora v sklepu o dedovanju navesti vsa dejstva in ugotovitve, do katerih je prišlo tekom postopka in ki so relevantna v zadevi. Dedujejo se stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom, pri čemer je dolg zapustnika potrebno šteti med slednjo kategorijo. Zapuščino sestavlja tudi negativna komponenta, kar predstavljajo obveznosti oziroma pasiva zapustnika. Zakoniti dediči niso predlagali, da se odloča o pravicah upnikov zapustnika, ampak da se odloči o pravicah in obveznostih zakonitih dedičev. Zakoniti dediči potrebujejo dodatni sklep o dedovanju samo zaradi davčnega postopka, v katerem se odmerja davek na dediščino.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo ter ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka. Pritožniki zatrjujejo, da potrebujejo dodatni sklep o dedovanju zaradi davčnega postopka, v katerem se odmerja davek na dediščino, kar je edini razlog, zaradi katerega so podali predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.

Dolg ni pravica iz zapuščine, zato ga zapuščinsko sodišče upošteva v sklepu o dedovanju le v primeru, če dediči sklenejo dedni dogovor (1) oziroma povedano drugače, zapuščinsko sodišče sme odločati o zapustnikovih dolgovih le, če med dediči obstaja dogovor o prevzemu zapustnikovih dolgov, saj v nasprotnem velja, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove nerazdelno. Po samem zakonu na dediče preidejo obveznosti, zato ni potreben poseben akt, s katerim bi dedič prevzel obveznost. Nenazadnje upnik ne more uveljaviti zahtevka proti zapuščini, ampak le proti dediču. V zapuščinskem postopku zapuščinsko sodišče ugotovi le: kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju). Dolgovi, ki jih imajo upniki do zapuščine oziroma do dedičev, se uveljavljajo v pravdnem postopku. Ni pravne podlage za izdajo dodatnega sklep o dedovanju, da se ugotovi, da obstaja terjatev do zapuščine. Zakoniti dediči razpolagajo z dokumentacijo (dokazila o terjatvi M. o. L. do zapuščine), katero bodo lahko preložili davčnemu organu, na podlagi katere bo odmerjen davek v skladu z davčnimi predpisi.

Ker pritožba ni utemeljena je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

(1)

Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 411/2009.