Jedro

Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Le-ta je socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin in podobno) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 25. 9. 2017 in št. ... z dne 2. 10. 2017 ter odločb Centra za socialno delo št. ... z dne 22. 6. 2017 in št. ... z dne 12. 9. 2017 ter da se tožniku prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov ogrevanja oziroma kurjave v znesku dvakrat po 300,00 EUR.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da tožnikovi dohodki presegajo znesek minimalnega dohodka, zmotno. Sodišče namreč ni upoštevalo drugega odstavka 4. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)1, kjer je določeno, da se šteje, da je preživetje (zagotovljena sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb) omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (292,65 EUR). Celoten znesek dohodkov bi sodišče moralo ob pravilni uporabi drugega odstavka 4. člena ZSVarPre, zmanjšati za normirane oziroma dejanske stroške priznane po zakonu, ki ureja dohodnino ter upoštevati in odšteti še zneske za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Že iz tega razloga je potrebno sodbo razveljaviti, saj sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožnik namreč plačuje ustrezne davščine in prispevke, kar vse je sodišče spregledalo. Po uradni dolžnosti tudi ni pridobilo dohodninske odločbe tožnika. Poleg kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 je tudi nepravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi napačno uporabilo materialne predpise. Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru nakupa drv v višini 300,00 EUR ne gre za strošek, ki ga tožnik z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti in zaradi tega stroška tožnikovo preživetje naj ne bi bilo ogroženo, je zmotno. Sodišče namreč spregleda, da drva, ki jih mora tožnik imeti za ogrevanje ne stanejo 300,00 EUR, temveč bistveno več. Tožnik tako ni zaprosil za izredno denarno socialno pomoč v celotni višini nakupa, temveč le dobre polovice. To, da tožnik prejema varstveni dodatek tudi ne more biti izključujoči razlog za nedodelitev izredne denarne socialne pomoči. Varstveni dodatek je namreč socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Drva, kot potrošni material, namenjen za ogrevanje niso trajne potrošne dobrine, ki so zajete v okviru varstvenega dodatka. Bistveno je namreč, da se v tem primeru ne ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za siceršnjo dodelitev denarne socialne pomoči, temveč je namen te izredne denarne socialne pomoči izključno to, da gre za premostitev trenutne materialne ogroženosti tožnika. Izpodbijana sodba nadalje navaja, da se od stranke zahteva lastno aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, brez opredelitve, kaj naj bi tožnik v smislu lastne aktivnosti še naredil. Glede nakupa kurjave je vsako leto izredno aktiven in mu s tem v zvezi ni moč ničesar očitati. Je pa tožnik invalidsko upokojen z nizko pokojnino in nima drugih virov zaslužka. Zaradi starosti ter bolezni je omejeno delovno sposoben. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. V zadevi tudi ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba namreč vsebuje razloge bistvene za odločitev v zadevi in se jo tako tudi da preizkusiti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 2. 10. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 12. 9. 2017. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. Nadalje je sodišče presojalo tudi drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 25. 9. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 22. 6. 2017, s katerim je bila prav tako zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. Sodišče je obe zadevi združilo za skupno obravnavanje ter je o vloženih tožbah odločilo z izpodbijano sodbo.

6. Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnik samska oseba, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge prejel pokojnino v višini 413,02 EUR mesečno ter da je upravičen do varstvenega dodatka v višini 68,12 EUR mesečno in je lastnik nepremičnega in premičnega premoženja, ki ga podrobno navaja že sodišče prve stopnje, zato ga v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče ne navaja znova. Tožnik uveljavlja priznanje izredne denarne socialne pomoči za nakup kurjave (nakup drv v višini 300,00 EUR).

7. ZSVarPre v 33. členu določa, da se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Na podlagi prvega odstavka 33. člena ZSVarPre organ o tej pravici odloča po prostem preudarku.

8. Za odločitev v sporni zadevi je odločilen že odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Le-ta je socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin in podobno) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

9. Kot je to pritožbeno sodišče že poudarilo v drugi zadevi3 kurilno olje oziroma drva za kurjavo sodijo med dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek. S tem v zvezi sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da je bila tožniku že priznana izredna denarna socialna pomoč tudi za nakup drv, vendar je bilo to v obdobju še preden je začel prejemati varstveni dodatek. Po prejemu varstvenega dodatka pa se je njegov mesečni dohodek povečal in ta dohodek je namenjen tudi nakupu drv. Tožena stranka je odločila v okviru prostega preudarka in svojo odločitev ustrezno obrazložila. Tožnik tudi ne izkazuje nastanek drugih izrednih stroškov. Tudi lastni dohodek je bil pravilno upoštevan in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Glej Psp 222/2015 z dne 27. 8. 2015.