Jedro

Okoliščina, da je v konkretni prekrškovni zadevi storilec mož ene izmed sodnic Višjega sodišča v Kopru, in dejstvo, da je bil prvotno v tej zadevi plačilni nalog zaradi obravnavanega prekrška izdan tej sodnici, utemeljujeta zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.

Izrek

Za odločanje o pritožbi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Prekrškovni organ Občinski inšpektorat in redarstvo Občine Izola je zoper storilca R. P. dne 16. 5. 2017 izdal plačilni nalog zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), s katerim mu je izrekel globo v višini 250,00 EUR in tri kazenske točke. Okrajno sodišče v Piranu je ob reševanju storilčeve zahteve za sodno varstvo plačilni nalog s sodbo ZSV 98/2017 z dne 27. 6. 2017 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo. Prekrškovni organ je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo, ki jo je v pristojno reševanje prejelo Višje sodišče v Kopru.

2. Predsednik senata višji sodnik Aleš Arh je 4. 9. 2017 pri Vrhovnemu sodišču vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče. V predlogu navaja, da je storilec mož višje sodnice na Višjem sodišču v Kopru B. B., kateri je bil zaradi obravnavanega prekrška prvotno v tem postopku tudi izdan plačilni nalog, ki pa je bil na njen ugovor, da je vozilo vozil mož, odpravljen. Navaja, da je Višje sodišče v Kopru majhno sodišče, da se vsi sodniki osebno poznajo, vsakodnevno komunicirajo in družijo, med njimi pa je ustvarjeno prijateljsko vzdušje. Meni, da so navedene okoliščine takšne, da bi utegnile okrniti videz nepristranskega sojenja pred Višjim sodiščem v Kopru, zato predlaga, da se za sojenje določi drugo višje sodišče. 3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena in prvim odstavkom 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1), lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišč. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan tudi takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki se kaže v zaupanju, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti in pri strankah. Za zagotavljanje objektivnega videza je zato poleg zagotavljanja garancij v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v očeh javnosti in strank oziroma povzročijo dvom o njem.1

4. Po presoji Vrhovnega sodišča so okoliščine, ki jih v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja predsednik senata, takšne narave, da bi lahko v očeh javnosti in strank postopka ustvarile dvom v nepristranskost sojenja pred Višjim sodiščem v Kopru. Okoliščina, da je v konkretni prekrškovni zadevi storilec mož ene izmed sodnic Višjega sodišča v Kopru, in dejstvo, da je bil prvotno v tej zadevi plačilni nalog zaradi obravnavanega prekrška izdan tej sodnici, utemeljujeta zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja v očeh javnosti in strank, kar, kljub njegovi izjemnosti, utemeljuje uporabo instituta prenosa krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče. Podan je torej drug tehten razlog iz prvega odstavka 35. člena ZKP.

5. Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in za odločanje o pritožbi v tej zadevi o prekršku namesto Višjega sodišča v Kopru določilo Višje sodišče v Ljubljani.

1 Gl. na primer tudi sklep Vrhovnega sodišča I Kr 39962/2011-107 z dne 23. 3. 2016.