Jedro

Prištevnost storilca je pogoj za oblikovanje njegove krivde oziroma odgovornosti za prekršek (9. člen ZP-1), neprištevnost storilca pa odgovornost za prekršek izključuje (8. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1).

Izrek

Zahtevam za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalogi in odločbi razveljavijo ter zadeve vrnejo v ponovno odločanje prekrškovnemu organu.

Obrazložitev

A. 1. A.Š. je bil z uvodoma navedenimi 31 pravnomočnimi plačilnimi nalogi in dvema odločbama Policijske postaje Slovenj Gradec (prekrškovni organ) spoznan za odgovornega storitve večjega števila prekrškov po četrtem in prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1 in po sedmem odstavku 39. člena Zakona o policiji. Redna pravna sredstva zoper navedene plačilne naloge oziroma odločbi niso bila vložena.

2. Zoper navedene pravnomočne plačilne naloge in odločbi o prekršku je vrhovni državni tožilec v enotni vlogi vložil zahteve za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 8. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v zvezi z 29. členom Kazenskega zakonika (KZ-1), zaradi kršitve drugega odstavka 58. člena ZP-1 v zvezi z 8. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 in določbo 122. člena ZP-1 ter zaradi kršitve 2. alineje prvega odstavka 124. člena v zvezi z drugim odstavkom 58. člena ZP-1. Navaja, da je prekrškovni organ izdal izpodbijane plačilne naloge in odločbi zoper A.Š. v času od 13.8.2007 do 5.7.2009. Pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu je bil zoper storilca v teku kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj nasilništva po prvem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika (KZ), nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1 in dveh kaznivih dejanj ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ, storjenih v istem časovnem obdobju kot obravnavani prekrški. V tem kazenskem postopku je sodišče odredilo izvedenstvo psihiatrične stroke zaradi vprašanja, ali je bil A.Š. v času od aprila 2006 do 7.7.2009 sposoben razumeti pomen svojih dejanj in ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje. Izvedenec dr.B.B. je zaključil, da A.Š. v času storitve obravnavanih kaznivih dejanj teh zmožnosti ni imel in da potrebuje namestitev v zavodu. Vrhovni državni tožilec zato navaja, da je bil A.Š. v celotnem obdobju, v katerem so bili izdani izpodbijani plačilni nalogi in odločbi o prekršku, neprišteven, kar pomeni, da za prekrške ni bil odgovoren (29. člen KZ-1 v zvezi z 8. členom ZP-1). Poleg tega navaja, da drugi odstavek 58. člena ZP-1 določa, da se glede ustavitve postopka tudi v hitrem postopku smiselno uporabljajo določbe rednega sodnega postopka, med njimi 8. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1, po kateri se postopek o prekršku ustavi, če so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek. To po navedbah vrhovnega državnega tožilca pomeni, da bi prekrškovni organ moral zaradi suma, da je bil storilec v času prekrškov neprišteven, postopek ustaviti. Ker okoliščin, zaradi katerih bi lahko bila odgovornost izključena, ni mogoče ugotavljati drugače kot s postavitvijo izvedenca (122. člen ZP-1), je treba šteti, da sme ta dejstva ugotavljati z izvedencem tudi prekrškovni organ. Vrhovni državni tožilec poleg tega navaja, da je bila v tej zadevi prekršena tudi določba 124. člena v zvezi z 58. členom ZP-1, ker bi bil prekrškovni organ dolžan zaradi suma duševne motnje postopke o prekršku prekiniti. Postopke bi bilo dopustno nadaljevati šele, ko bi bilo ugotovljeno, da je storilec sposoben v njih sodelovati. Glede na mnenje izvedenca dr.B. je jasno, da A.Š. v navedenem obdobju procesne sposobnosti za učinkovito obrambo svojih pravic ni imel. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane plačilne naloge in odločbi razveljavi in zadeve vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

B.

3. Pravilne so navedbe zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodni izvedenec B.B., dr.med.psihiater, v kazenski zadevi K 291/2008 Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu dne 28.8.2009 izdelal izvid in mnenje o duševnem stanju A.Š. Vrhovno sodišče na tej podlagi ugotavlja, da je izvedenec v tem mnenju zaključil, da storilec v celotnem obdobju od aprila 2006 do 7.7.2009 ni mogel razumeti pomena svojih dejanj niti ni imel svojih ravnanj v oblasti. Gre za prepletanje posledic odvisnosti od alkohola in večkratnih poškodb glave, zaradi česar je prišlo do hude osebnostne spremenjenosti.

4. Pri presoji utemeljenosti očitka zahteve za varstvo zakonitosti, da je bila v tej zadevi prekršena določba o (ne)prištevnosti iz 29. člena KZ-1 oziroma 16. člena KZ (glede na čas pravnomočnosti posamezne izpodbijane odločbe) v zvezi z 8. členom ZP-1, je odločilno dejstvo, ali ni bila pri storilcu v času izvršitve posameznega prekrška zaradi pomanjkanja zavestne in/ali voljne sestavine prištevnosti, le-ta izključena. Prištevnost storilca je pogoj za oblikovanje njegove krivde oziroma odgovornosti za prekršek (9. člen ZP-1), neprištevnost storilca pa odgovornost za prekršek izključuje (8. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1). Glede na to, da je prekrškovni organ storilca v vseh izpodbijanih plačilnih nalogih in odločbah spoznal za odgovornega, je sicer mogoče sklepati le, da se v dokaznem postopku (prvi odstavek 55. člena ZP-1) pred pravnomočnostjo izpodbijanih odločb sum, da storilec ni bil prišteven, ni pojavil. Kolikor zahteva za varstvo zakonitosti trdi drugače, zato izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (prvi odstavek 169. člena ZP-1).

5. Vendar pa glede na zgoraj povzeto vsebino zahtevi za varstvo zakonitosti priloženega izvedenskega mnenja za celotno obdobje med aprilom 2006 in 7.7.2009 obstaja precejšen dvom glede storilčeve zmožnosti razumeti pomen svojih dejanj in imeti svoja ravnanja v oblasti. Če nastane Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je zahteva vložena, s sodbo, s katero odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti, to odločbo razveljavi na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1. Ker je takšen dvom glede na zgoraj navedeno podan, je Vrhovno sodišče na tej podlagi izpodbijani odločbi in plačilne naloge razveljavilo in zadevo vrnilo Policijski postaji Slovenj Gradec v novo odločanje. Glede na takšno odločitev Vrhovno sodišče ostalih navedb zahteve za varstvo ni posebej preizkušalo, sicer pa so bile vsebinsko podobne trditve predmet presoje že v zadevi IV Ips 36/2009 z dne 20.10.2009. V ponovljenem postopku bo prekrškovni organ ugotovil, ali je storilec zaradi osebnostne spremenjenosti sposoben obrambe oziroma ali je sposoben nastopati kot subjekt postopka o prekršku ter ali je bil v času storjenih prekrškov zmožen razumeti pomen svojih dejanj in imeti svoja ravnanja v oblasti (neprištevnost) ter o zadevah ponovno odločil.