Jedro

Izvedba konstrukcijskih del, to je prizidava sanitarij, gradnja skupne strehe za zaprti del objekta in teraso ter gradnja (vodovodnih in kanalizacijskih) inštalacij, so gradbena dela oziroma gradnja v smislu določb GZ. Končni rezultat teh gradbenih del je objekt s tlorisno površino 77,5 m2 ((8 m x 4 m) + (8 m x 4 m) + (2,7 m x 5 m)), ki očitno presega gabarite, po katerih se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov lahko šteje za enostaven objekt.

Izrek

I. Tožba se zavrne

II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožniku odredil takojšnjo ustavitev gradnje A. A., to je lesenega objekta za gostinsko dejavnost, skupne tlorisne velikosti 8 m x 8 m, od tega zaprti del tlorisne velikosti 8 x 4 m in povezana ograjena terasa prav tako 8 x 4 m, pri čemer je objekt pokrit z dvokapno streho, zaprti del je povezan s sanitarijami tlorisne velikosti 2,7 x 5 m, vse zgrajeno na talni pološči kot manj zahteven objekt brez gradbenega dovoljenja. Upravni organ je odredil odstranitev objekta do 1. 10. 2020. Izrekel je še opozorilo, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti s prisilitvijo; prepovedi iz 93. člena Gradbenega zakona (GZ); da se objekt označi s tablo; da pritožba ne zadrži izvršitve in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica zoper izrečen inšpekcijski ukrep vlaga tožbo. V njej navaja, da organ ni popolno ugotovil dejanskega in pravnega stanja mobilne hišice. Trdi, da je pritožbi priložil račun, iz katerega izhaja, da gre za mobilno hišico na kolesih. Dodaja, da je bil objekt zgolj postavljen na obstoječo utrditev terena in da za postavitev niso bila izvedena nobena gradbena dela. Vztraja, da je bila mobilna hišica proizvedena v obratu kot proizvod oziroma kot prefabricirana enota. Navaja še, da niso bili izvedeni samostojni komunalni priključki, temveč je bila hišica priključena preko obstoječih priključkov.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

**Dokazni postopek**

5. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v upravni spis zadeve in v vse listine sodnega spisa, razen v dopis Ministrstva za okolje in prostor z dne 18. 10. 2021. Izvedbo dokaza z vpogledom v navedeno listino je zavrnilo, ker gre za listino, ki je nastala po izdaji izpodbijane odločbe in zato pomeni nedovoljeno tožbeno novoto na podlagi 52. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče v tem upravnem sporu presoja zakonitost inšpekcijske odločbe. Z njo je bila tožnici odrejena odstranitev gostinskega objekta, ker je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja. Med strankami je sporno, ali gre za objekt, ki ga ni dopustno postaviti brez gradbenega dovoljenja.

8. Upravni organ je ugotovil, da je bil objekt postavljen v času veljavnosti GZ, kar tožnica izrecno potrjuje v tožbi.1

9. Po prvem odstavku 5. člena GZ je brez gradbenega dovoljenja dopustno postaviti le enostaven in začasen objekt. 10. Objekt je po 25. točki prvega odstavka 3. člena GZ stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta.

11. Gradnja pa je 6. točki prvega odstavka 3. člena GZ izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.

12. Iz razlogov prvostopenjske odločbe izhaja, da je objekt sestavljen iz zaprtega gostinskega dela tlorisne površine 8 m x 4 m, terase z enako tlorisno površino in sanitarij s tlorisno površino 2,7 m x 5 m. Vsi trije deli so konstrukcijsko povezani. In sicer sta zaprti del in terasa konstrukcijsko povezana s skupno streho, sanitarije pa so kot prizidek povezane z zaprtim delom objekta, iz katerega je izveden prehod v sanitarije. V objektu pa je tudi vodovodna (točilni pult) in kanalizacijska (sanitarije) napeljava.

13. Izvedba navedenih konstrukcijskih del, to je prizidava sanitarij, gradnja skupne strehe za zaprti del objekta in teraso ter gradnja (vodovodnih in kanalizacijskih) inštalacij, so gradbena dela oziroma gradnja v smislu citiranih določb GZ. Končni rezultat teh gradbenih del je objekt s tlorisno površino 77,5 m2 ((8 m x 4 m) + (8 m x 4 m) + (2,7 m x 5 m)), ki očitno presega gabarite, po katerih se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (v nadaljevanju Uredba) lahko šteje za enostaven objekt. 14. Da so sanitarije zgrajene in konstrukcijsko povezane z gostinskim delom objekta, izhaja iz fotografij, ki so priložene zapisniku o inšpekcijskemu ogledu z dne 3. 7. 2020. Iz njih očitno izhaja, da se sanitarije konstrukcijsko držijo gostinskega lokala (to izhaja zlasti iz predzadnjih dveh fotografij) in da vhod vanje ni od zunaj (fotografije prikazujejo objekt in prizidek z vseh strani), kar očitno pomeni, da je izveden prehod iz notranjosti lokala, kar dodatno potrjuje konstrukcijsko povezanost. Te okoliščine, ki jih je inšpektorica prikazala v skici na navedenem zapisniku in navedla tudi v prvostopenjski odločbi, tožnica v upravnem postopku, kljub temu, da ji je bil pred izdajo odločbe vročen zapisnik, ni prerekala, niti je ni prerekala v pritožbi. Tožbene navedbe, da ni izkazano, na kakšen način so sanitarije postavljene ob mobilno hišico, s čemer uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, so zato nedovoljena tožbena novota v smislu 52. člena ZUS-1, saj tožnica z njimi prepozno prereka navedene dejanske ugotovitve, na katerih temelji izpodbijana odločitev.

15. Pojasnjena konstrukcijska povezanost sanitarij in gostinskega dela objekta zadostuje za sklep, da gre v tem primeru za objekt, zgrajen v smislu 25. točke prvega odstavka 3. člena GZ. Tožnica zato ne more uspeti z navedbami, da je gostinski del objekta mobilna hišica na kolesih in kot taka ni grajen objekt. 16. Tožnica tudi sicer ni izkazala, da gostinski del ni objekt, ker je mobilna hišica na kolesih. Račun z dne 27. 11. 2019, ki ga je predložila, je za mobilno hišico s tlorisno površino 10 m x 4 m (40 m2), torej očitno ne za obravnavani objekt, ki ima po povedanem povsem druge dimenzije. Že iz samih dimenzij gostinskega dela (8 m x 8 m, to je 64 m2) izhaja, da ne gre zgolj za eno mobilno hišico, temveč za dva dela, ki sta konstrukcijsko povezana s streho. To je na naroku priznala tudi tožnica, ko je povedala, da gre za dva objekta. Tudi iz fotografij, priloženih pritožbi, ki naj bi prikazovale obravnavani objekt, izhaja, da gre za dva objekta, saj eden stoji na kolesih in zidakih, drugi z lesenim dnom pa zgolj na zidakih. Oba dela, kot je razvidno iz fotografij, priloženih navedenemu zapisniku, in tožničinih navedb na naroku, sta konstrukcijsko povezana s skupno streho in s tem z gradbenimi deli spremenjena v en objekt.2

17. Tožnica ne more uspeti z navedbo, da sta bila navedena konstrukcijsko povezana dela zgolj pripeljana na nepremičnino in priključena na priključke sosednje hiše. Pravno odločilno je, kot že pojasnjeno, da gre za konstrukcijsko povezan objekt s sanitarijami. Ker je bistvena konstrukcija objekta, za odločitev ni pravno pomembna (sicer na naroku podana in zato tudi prepozna) navedba, da se sanitarije po inšpekcijskem pregledu niso več uporabljale.

18. Ne glede na pojasnjeno, pa tožnica, zlasti glede na dimenzije objekta, tudi sicer ne more uspeti z navedbami, da gre zgolj za mobilno hiško oziroma kontejner, postavljen na obstoječem terenu. Po četrtem odstavku 7. člena Uredbe se namreč objekt, ki ne izpolnjuje meril za enostaven objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in se za njegovo postavitev ne uporabljajo betonska in zidarska dela ter se na mestu postavitve ne varijo konstrukcijski elementi, šteje za nezahteven objekt. Povedano drugače: objekt, proizveden v obratu (ti. prefabrikat), ki presega dimenzije enostavnega objekta, se, kljub temu da za njegovo postavitev ni treba izvesti betonskih in zidarskih del, šteje za nezahteven objekt. Take vrste objekt pa je po 5. členu GZ dopustno postaviti le na podlagi gradbenega dovoljenja.

19. Tožnica pa ne more uspeti niti s trditvami o začasnosti objekta. Začasen objekt je po 42. točki prvega odstavka 3. člena GZ objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono. Začasnosti objekta zato ni mogoče utemeljiti le z njegovimi tehničnimi značilnostmi, saj "začasnost" ne pomeni zgolj "premičnosti", temveč je odločilen čas njegovega obstoja oziroma postavitve. Tudi objekt, ki ga je mogoče zlahka odstraniti, je lahko na svoji lokaciji postavljen trajno.

20. Prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je objekt postavljen že eno leto. Tožnica tega ne prereka. Ta ugotovitev zato zadostuje za presojo, da objekt ni začasen, saj nobena sezona ne traja toliko časa. Poleg tega tožnica niti ne trdi, da je objekt postavljen zgolj za določeno sezono. Niti ne trdi, da je postavljen za čas določene prireditve.

21. Glede na navedeno tožba ni utemeljena. Sodišče jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

22. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Predzadnji odstavek na 3. strani tožbe. 2 Glej Gradbeniški priročnik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2008, str. 239 in nadaljnje, iz katerega izhaja, da je streha konstrukcijski sklop, s katerim se zgradba zaključi.