Jedro

Oseba, na katero se ne razteza učinek pravnomočnosti sklepa o delitvi stvari, katere pravni interes s to odločbo ni prizadet, nima pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

Pritožba T. K. in K. K. se zavrže, pritožbi nasprotnega udeleženca pa se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje solastno stanovanje razdelilo tako, da ga je dodelilo predlagatelju postopka in ga zavezalo, da mora nasprotni udeleženki plačati 8.535.769,00 SIT v tromesečnem roku z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa.

Zoper ta sklep se pritožujeta T. K. in K. K. ter navajata, da prizadeva njun pravni interes. Stanovanje, ki je predmet delitve, sta kupila skupaj z udeležencema postopka. Z darilno pogodbo sta udeležencema podarila svojo polovico stanovanja, tako da sta postala solastnika vsak do 1/2. Zaradi razveze njune zakonske zveze pa je odpadel prvotni namen darila, zato je predlagateljica postopka dolžna vrniti darilo darovalcema T. K. in K. K.. Ta sta zoper oba udeleženca že vložila tožbo zaradi vrnitve darila. Sodišče bi moralo zato nepravdni postopek prekiniti do pravnomočne odločitve o zahtevku iz te tožbe.

Nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge, navaja, da bi moralo sodišče opraviti fizično delitev. Gre namreč za pritlično stanovanje, ki ima en vhod iz hodnika, drugega pa z vrta oziroma atrija. Z minimalnimi stroški bi bilo mogoče stanovanje pregraditi v dve povsem ločeni stanovanjski enoti. Morebitna razlika v vrednosti bi se lahko kompenzirala tako, da bi tista stranka, ki bi vrednostno dobila manj, dobila še garažo. Izvedenec E. J. je sicer izdelal cenitveno poročilo, ne pa tudi mnenja o fizični delitvi.

Razen tega bi si moral izvedenec stanovanje tudi ogledati. Pri ugotavljanju vrednosti stanovanja je sodišče premalo upoštevalo, da se stanovanje nahaja v Fužinah ter da je zato njegova prava vrednost nižja od tiste, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Nasprotni udeleženec nima sredstev za plačilo zneska, ki mu ga je naložilo sodišče prve stopnje. Njegov interes je, naj se stanovanje fizično deli.

Predlagateljica postopka je odgovorila na pritožbo, pri čemer opozarja na neprimerno ravnanje nasprotnega udeleženca ter zavrača pritožbene trditve in pravna naziranja.

Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep prve stopnje.

Pritožba T. K. in K. K. ni dovoljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa je utemeljena.

K pritožbi T. K. in K. K.: V nepravdnem postopku imajo legitimacijo za vložitev pritožbe tudi materialni udeleženci: "Udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru presodi sodišče prve stopnje, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva" (1. odstavek 30. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP).

Dovoljenost pritožbe T. K. in K. K. je torej odvisna od tega, ali se izpodbijani sklep neposredno nanaša tudi na njiju, oziroma, ali prizadeva njun pravni interes.

Odgovor na to vprašanje je lahko le negativen. Učinek pravnomočnosti sklepa o delitvi stvari se ne razteza na T. K. in K. K., zlasti ne v tem smislu, da ne bi mogla uveljavljati (so)lastninske pravice na predmetu delitve (konec koncev niti ne uveljavljata stvarne pravice, marveč zatrjujeta, da sta vložila tožbo za vrnitev darila, torej tožbo z zahtevkom zaradi neupravičene pridobitve (4. odstavek 210. člena Zakona o obligacjskih razmerjih).

Pravnomočen sklep nepravdnega sodišča o delitvi stvari v solastnini, v primeru, ko med udeleženci ni spora o predmetu delitve, in o velikosti njihovih deležev (118 - 127. člen ZNP) namreč upoštevaje meje, ki določajo subjektivni obseg pravnomočnosti sodne odločbe (2. odstavek 319. člena in 1. odstavek 320. člena Zakona o pravdnem postopku), veže glede obstoja in višine solastninskih deležev, ki so bili podlaga oz. izhodišče za delitev nepremičnine, le udeležence tega postopka, ne pa tudi tretjih, ki jih sklep nepravdnega sodišča ne zajema. Samo udeležencem nepravdnega postopka za delitev stvari preprečuje, da v pravdi zahtevajo drugačno ugotovitev solastninskih deležev na podlagi okoliščin, nastalih do odločitve nepravdnega sodišča o delitvi solastne stvari. Le med predlagateljico postopka in nasprotnim udeležencem nista bila sporna obseg in velikost njunih solastninskih deležev in je zato nepravdno sodišče lahko odločilo o delitvi stvari (2. odstavek 118. člena ZNP). Zato zgolj glede njiju oziroma njunih solastninskih deležev učinkuje pravnomočnost sklepa o delitvi stvari (prim. sklep VS RS opr. št. II Ips 616/90 z dne 21.3.1991 - T. Frantar, Stvarno pravo, GV, Ljubljana 1993, str. 406).

T. K. in K. K. torej nimata pravnega interesa za pritožbo. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

K pritožbi nasprotnega udeleženca: Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari (1. odstavek 122. člena ZNP). Tudi Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih v zvezi z delitvijo solastne stvari v prvi vrsti, če je to mogoče, predvideva fizično delitev (5. odstavek 16. člena). Sodišče mora zato predvsem ugotoviti, ali obstajajo dejanske in pravne (delno pa tudi ekonomske) možnosti za tako delitev. Zato pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje zanemarilo to vprašanje. Tega, ali obstaja možnost fizične delitve stvari, namreč sploh ni ugotavljalo. Izvedenca je postavilo le zaradi cenitve, zato ta o možnostih fizične delitve ni povedal ničesar. Res je sodišče prve stopnje v razlogih zapisalo, da fizična delitev "ni smiselna in življenjska", vendar je to utemeljilo le s tem, da bi potem stranki bivali preblizu druga drugi. Ker pa to ne more biti ovira za fizično delitev (ne dejanska, fizična, niti pravna, in tudi ne ekonomska), je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo obravnavati trditve nasprotnega udeleženca o možni fizični delitvi stanovanja ter po potrebi glede tega vprašanja angažirati tudi izvedenca. Tudi ni odveč opozoriti, da nobenega od udeležencev ni mogoče prisiliti, da dobi stvar, ki je ni mogoče fizično deliti. Za tako situacijo je namreč predvidena civilna delitev (123. člen ZNP).