Jedro

Če solastniki solastnega razmerja ne želijo (več) ohranjati in se o delitvi ne morejo sporazumeti sami, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Pravica zahtevati delitev stvari je neodtuljiva pravica vsakega solastnika stvari, ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Uveljavi jo lahko kadarkoli, razen v neprimernem času. Razlog časovne neprimernosti je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa glede na konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne. Vse morajo biti le prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. Sodišče upošteva časovno neprimernost delitve le na ugovor solastnika. Tudi v tem primeru predloga za delitev ne more zavrniti. Delitev lahko zgolj odloži – skladno s 3. odstavkom 70. člena SPZ največ za tri leta.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanih delih (točka 1. in 3. izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za delitev solastnih nepremičnin parc. št. 1 in 2 k. o. X (točka 1. izreka). V točki 2. izreka je zavrnilo ugovor krajevne pristojnosti prve nasprotne udeleženke. O stroških postopka je odločilo v točki 3. tako, da mora predlagatelj povrniti prvi nasprotni udeleženki stroške postopka v višini 50,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Izpodbija ga v točki 1. in 3. izreka zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zavrnitev zahteve za delitev solastnine zaradi neprimernega časa je neutemeljena. Ni razvidno, zakaj naj bi bil čas neprimeren za delitev. Ugotovitve o pravicah drugih, o edinem možnem dostopu za spravilo lesa in o uporabi poti kot javno dobro so le insuniacije brez pravne podlage, ki ne utemeljujejo neprimernosti časa za delitev nepremičnin. Na obravnavanih parcelah nima nihče priznane niti priposestvovane služnosti. Sklicuje se na sodno prakso in opozarja, da ni izkazana začasnost in prehodnost za neprimernost delitve. Tudi če bi bil čas res neprimeren za delitev, to še ni razlog za zavrnitev zahteve za delitev solastnine, ampak le za odlog delitve. Opozarja na dolgotrajnost postopka in poudarja, da želi zapustiti lastninsko skupnost na parcelah. Zato prosi za hitro obravnavo zadeve.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila prva nasprotna udeleženka. Predlaga, naj jo sodišče zavrne in potrditi izpodbijani sklep, ker je odločitev pravilna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlagateljev predlog za delitev solastnih zemljišč zavrnilo po ugotovitvi, da sta obe parceli v naravi pot, ki predstavlja dostop za predlagatelja in za prvo nasprotno udeleženko, hkrati pa je tudi edini možni dostop za spravilo lesa s hriba za nasprotno udeleženko ter lastnike višje ležečih gozdov. Ocenilo je, da je interes predlagatelja in prve nasprotne udeleženke za parc. št. 267/2 enak, da z nedelitvijo nihče od udeležencev ničesar ne izgubi, z delitvijo (menjavo) parcel pa bi ob formalni menjavi lastništva režim rabe nepremičnin ostal enak kot doslej – za vse udeležence in tretje osebe. Pri odločitvi se je oprlo na prvi odstavek 69. člena SPZ(1), češ da je delitev predlagana v neprimernem času.

6. Pritožbi je treba pritrditi, da je navedeno naziranje zmotno. Postopek za delitev stvari je namenjen spremembi stvarnopravnih razmerij med udeleženci nepravdnega postopka, na temelju njihovih določenih deležev. Če solastniki solastnega razmerja ne želijo (več) ohranjati in se o delitvi ne morejo sporazumeti sami, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Pravica zahtevati delitev stvari je neodtuljiva pravica vsakega solastnika stvari, ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne(2). Uveljavi jo lahko kadarkoli, razen v neprimernem času. Razlog časovne neprimernosti je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa glede na konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne. Vse morajo biti le prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. Sodišče upošteva časovno neprimernost delitve le na ugovor solastnika. Tudi v tem primeru predloga za delitev ne more zavrniti. Delitev lahko zgolj odloži – skladno s tretjim odstavkom 70. člena SPZ največ za tri leta(3). Že iz tega razloga, ker sodišče ni uporabilo tretjega odstavka 70. člena SPZ, je odločitev zmotna. Pa tudi razlogi, ki naj bi po mnenju sodišča narekovali zavrnitev predlagane delitve (stalna in ustaljena potreba in uporaba vseh solastnih nepremičnin za vse udeležence), niso ne začasnega ne prehodnega značaja. Zato je sprejeta odločitev materialnopravno nepravilna.

7. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče o načinu delitve še ni odločalo. Dejansko stanje o tem je ostalo nepopolno ugotovljeno. To je narekovalo razveljavitev sklepa v izpodbijanih delih in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP(4) v zvezi s 37. členom ZNP(5).

8. V njem bo moralo ugotoviti vse pravnorelevantne okoliščine za delitev solastnine iz 70. člena SPZ, obravnavati vse predloge udeležencev za delitev in izbrati najustreznejši način delitve. Fizična delitev, za katero se primarno zavzema predlagatelj, bo mogoča le, če bo sodišče ugotovilo, da so nepremičnine po svoji naravi (fizično) deljive: če jih je mogoče razdeliti na samostojne stvari z razstavljanjem na sestavne dele ali z delitvijo na stvari iste vrste, tako da se pri tem njihova vrednost nesorazmerno ne zmanjša niti se ne uniči njihov osnovni namen. Deljivost stvari se presoja tudi po tem, ali jo je mogoče razdeliti na toliko samostojnih stvari iste vrste, kot je potrebno, da bi vsak solastnik dobil stvar, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu. Če to ni mogoče, čeprav se z delitvijo vrednost ne bi precej zmanjšala, je stvar z vidika razdružitve te solastnine nedeljiva, ne glede na to, da bi stvar abstraktno bila deljiva(6).

9. Če se bo izkazalo, da obravnavane nepremičnine štejejo za nedeljivo celoto, zakon ponuja civilno delitev (prodaja tretjim z delitvijo izkupička), pa tudi kombinacijo med realno in civilno delitvijo (prevzem celotne stvari z izplačilom drugih solastnikov – peti odstavek 70. člena SPZ). Navedeni način sta sodeč po podatkih spisa že predlagala tako predlagatelj (prim. list. št. 85/1) kot prva nasprotna udeleženka (prim. list. št. 142). V dosedanjem postopku je ostalo prezrto, saj se je sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa opredelilo zgolj do primarnega predloga predlagatelja za fizično delitev.

10. Ohranitev dosedanjega solastninskega režima, kar sodišče ocenjuje za najprimernejše, ne bo mogoča, razen če se bodo z njim strinjali vsi udeleženci. Takega soglasja v obravnavanem primeru vsaj za zdaj sodeč po podatkih spisa in navedbah pritožbe očitno ni. Glede na dosedanje dejanske ugotovitve sodišča pa je treba pritožniku v odgovor vendarle dodati, da se nakazuje, da s strani udeležencev predlaganih načinov delitve ne bo mogoče izvesti brez ustanovitve stvarnih služnosti v korist tistih dosedanjih solastnikov, ki po delitvi ne bi mogli ali delno ne bi mogli uporabljati stvari brez uporabe drugega dela razdeljene stvari (prvi odstavek 125. člena ZNP). To pomeni, da bo skupnost, iz katere, kot pravi, želi izstopiti, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje na tak (res da s služnostno pravico omejen način) obstajala še naprej in se ji predlagatelj v celoti ne bo mogel izogniti.

11. Razveljavitev sklepa o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev odločitve o stroških. Tudi o njih bo moralo sodišče v novem postopku ponovno odločati ob odločanju o glavni stvari.

Op. št. (1): Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami, Op. št. (2): Vesna Rijavec: Sklep o delitvi solastnine v nepravdnem postopku, Podjetje in delo, 2011, št. 5, stran 802 Op. št. (3): prim.: Rijavec, V., v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 351. Op. št. (4): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami Op. št. (5): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami Op. št. (6): povzeto po: Rijavec, V. v: Sklep o delitvi solastnine v nepravdnem postopku, Podjetje in delo, 2011, št. 5 stran 802.