Jedro

Zaradi ugotovljenega neplačevanja pogodbenih obveznosti je imela tožnica pravico z enostransko izjavo s takojšnjim učinkom odstopiti ali odpovedati pogodbo, kar je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi utemeljeno storila z dopisom z dne 30. 9. 2016.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka je dolžna v roku petnajst dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči vrniti posest nad plakatnimi mesti tako, da odstrani plakatnike in drugo opremo za izvajanje reklamiranja z 78-ih plakatnih mest, specificiranih v točki I izreka. Tožencu je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v odmerjeni višini 1.515,48 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.1 Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, vse s plačilom pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišču očita, da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede obstoja in utemeljenosti razloga za odstop od pogodbe. Tožena stranka je zatrjevala, da je tožeči plačala vse zapadle obveznosti, zato tožeča stranka ni imela razloga za odstop od pogodbe. Zmotna je ocena sodišča, da je tožeča stranka utemeljeno odpovedala pogodbo z dopisom z dne 30. 9. 2016. Ne bi smelo upoštevati navedb tožnice glede odprtih in zaključenih zadev pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ker z obravnavano zadevo niso povezane. Zgrešen je zaključek, da višina dolga predstavlja razlog za odpoved pogodbe. Pogodba določa le, da ima naročnik pravico odpovedati pogodbo, če je opomnil izvajalca, slednji pa v tridesetih dneh ni poravnal obveznosti. Sodišče je nekritično sledilo subjektivni oceni tožnice, da naj bi dolg tožene stranke v času odpovedi pogodbe znašal 124.128,22 EUR. Ker naj bi bile razlog za odpoved pogodbe neplačane zapadle obveznosti, bi jih moralo sodišče natančno ugotoviti. Ker je tožena stranka trditve tožnice prerekala, bi moralo sodišče izvesti dokazni postopek z listinami in izpovedbami prič. Zaslišati bi moralo zakonitega zastopnika tožene stranke, a tega neupravičeno ni storilo in zavrnitve tega dokaznega predloga ni zadostno obrazložilo. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker toženi stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.

Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialnopravne določbe pogodbe o odstopu. Ni upoštevalo 6. člena Pogodbe (opomin in 30-dnevni rok za plačilo zapadlih obveznosti). Šele po poteku tega roka in ob pogoju, da tožena stranka tudi v njem ne bi poravnala obveznosti, bi lahko tožeča stranka skladno z 11. členom Pogodbe odstopila od pogodbe. Pojasnjuje, kakšen bi bil pravilen postopek odstopa od pogodbe. Vztraja pri svojih stališčih, podanih na prvi stopnji, da je prejela opomin 14. 10. 2016, da pogodba ni mogla biti odpovedana pred 14. 11. 2016, in je bil odstop od pogodbe preuranjen in neveljaven.

Napačna je tudi podredna ugotovitev sodišča, da je pogodba prenehala veljati s potekom v pogodbi določenega časa. Čeprav to drži, tožena stranka (prav: tožnica) poteka časa trajanja pogodbe v postopku ni zatrjevala. Sodišče je odločalo brez trditvene podlage in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vztraja, da je bil odstop tožeče stranke od pogodbe nepravilen in neutemeljen in da pogodba še vedno velja, tožena stranka pajima pravni naslov za uporabo plakatnikov in posesti ni dolžna vrniti.

3. Tožnica je odgovorila na vročeno pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da za odpoved iz razloga neplačevanja pogodbenih obveznosti, kot izhaja iz 6. člena Pogodbe, pogodba ni določala obveznosti tožeče stranke o obveščanju in roku za odpravo pomanjkljivosti. To je bilo določeno le za primer večkratnih kršitev obveznosti iz 4. in 5. člena Pogodbe, ki določata drugi krivdni razlog za odpoved pogodbe. Zaslišanje strank ni bilo potrebno, ker je bilo dejansko stanje jasno razvidno iz listinskih dokazov. Zakoniti zastopnik tožene stranke je bil pravilno in pravočasno vabljen na obravnavo, a si je tik pred njo napisal opravičilo, da mora na službeno pot. Ni podal dokazov, da je bila služnostna pot neodložljiva, nepričakovana in nujna. Ravnanje sodišča je bilo skladno z 262. členom ZPP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je trdila in dokazovala, da je 30. 9. 2016 odpovedala pogodbo o izvajanju oglaševanja na drogovih za čezcestne transparente in s plakatniki na drogovih javne razsvetljave (v nadaljevanju: Pogodba; priloga A2), ki sta jo pravdni stranki sklenili 17. 3. 2014, in sicer zaradi krivdnih razlogov na strani toženke (neplačevanje pogodbenih obveznosti, kot so izhajale iz 6. člena Pogodbe2). Ker toženka tudi po poteku tridesetdnevnega odpovednega roka do 30. 11. 2016 ni odstranila plakatnikov, je na podlagi 12. člena Pogodbe3 uveljavljala vrnitveni zahtevek za vrnitev plakatnih mest (92. člen SPZ4) ter zahtevek za prenehanje vznemirjanja – vzpostavitev prejšnjega stanja – odstranitev plakatnikov in druge opreme za izvajanje reklamiranja s plakatnih mest (99. člen SPZ). Toženka se je branila, da je pogodba še vedno veljavna, saj je bila sklenjena leta 2014 za določen čas (pet let), odpoved pogodbe pa je bila neveljavna (nepravilno opominjanje tožnice in pravočasno toženkino plačilo zneska 22.294,76 EUR pred iztekom napačno postavljenega roka z odpovedjo pogodbe).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da je imela toženka vse od leta 2014 neporavnane pogodbene obveznosti do tožnice, - da je tožnica toženko zaradi neplačevanja pogodbenih obveznosti že pred 27. 9. 2016 večkrat pisno opominjala in pozivala k plačilu zapadlih obveznosti, - da toženka predhodnih opominov in pozivov k plačilu ni spoštovala, zaradi česar so bili potrebni tudi sodni postopki za izterjavo neplačanih obveznosti, - da je bilo stanje dolga na dan 30. 9. 2016 127.926,25 EUR, - da je tožnica z dopisom z dne 30. 9. 2016 odpovedala pogodbo, - da je toženka s plačilom zneska 22. 294,76 EUR poravnala nekaj računov iz leta 2014 in 2015, ne pa dolga po opominu z dne 27. 9. 2016, ki se je nanašal na račune za junij in september 2016. 7. Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenem dokaznem gradivu, je presodilo, da je bila pogodba utemeljeno in veljavno odpovedana z dopisom z dne 30. 9. 2016. Tožbenemu zahtevku je na podlagi 12. člena Pogodbe ter 92. in 99. člena SPZ pravilno ugodilo.

8. Izvedeni so bili vsi potrebni dokazi. Neizvedeni dokazi so bili s pravilnimi razlogi in upravičeno zavrnjeni (točka 5 sodbe). Dejansko stanje o vseh pravnorelevantnih dejstvih je pravilno in popolno ugotovljeno, nanj pa pravilno uporabljeno materialno pravo pogodbe in določb SPZ. Pri sojenju sodišče ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Ker pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno, razloge in odločitev sodišča prve stopnje, bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene očitke (360. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in odločitve glede obstoja in utemeljenosti razloga za odstop od pogodbe. Tožnica v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja na prvi odstavek 11. člena Pogodbe, po katerem ima naročnik pravico z enostransko izjavo s takojšnjim učinkom odstopiti ali odpovedati pogodbo v primeru neplačanih pogodbenih obveznosti, kot izhaja iz 6. člena Pogodbe. Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da toženka ni prerekala tožbenih navedb o številnih predhodnih opominih in pozivih tožnice toženki, naj poravna zapadle pogodbene obveznosti v postavljenih rokih. Prav tako ima prav sodišče in ne pritožba, da tudi ugotovljeno dejstvo, da je morala tožnica za plačilo zapadlih neplačanih računov celo vložiti več tožb, kaže na toženkino kršitev pogodbe, opredeljeno v šestem odstavku 6. člena Pogodbe. Pravilna je torej ocena, da toženka kljub predhodnemu pravilno opravljenemu opominjanju svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjevala. Tudi obstoj in višina dolga, ki potrjuje očitno kršitev pogodbe s strani tožene stranke, sta pravilno ugotovljena. Ne drži, da se je sodišče glede višine dolga pred vložitvijo tožbe oprlo le na subjektivno oceno tožeče stranke. Slednja je svoje trditve dokazala z listino – odprte postavke (priloga A 53), ki je bila vročena toženki, a je ni prerekala. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, kakšne so bile toženkine pogodbene obveznosti, katere in kdaj je poravnala in katere so ostale neporavnane. Navedeno listino je ocenjevalo skupaj s pregledom prometa, na katerega se je sklicevala in ga predložila (tudi) toženka (prilogi B7 in A54). Dejansko stanje o dolgovih toženke je bilo torej dovolj natančno in jasno ugotovljeno z listinami. Ob dejstvu, da ni bilo niti zatrjevano, da bi se pogodbene obveznosti poravnavale tudi brez in mimo računov, dokazovanje višine dolga z ustnimi dokazi ni bilo potrebno niti primerno. Zaslišanje prič pa ni bilo niti predlagano.

10. Dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika toženke pa je bil pravilno zavrnjen, tudi zato, ker se slednji ni odzval vabilu na zaslišanje. Sodišče ga je k zaslišanju vabilo trikrat. Enkrat je zaradi njegovega opravičila narok preklicalo, drugič ga je opravilo ob njegovi odsotnosti, tretjič pa njegovega pavšalnega, nedokumentiranega in tudi po prepričanju pritožbenega sodišča neopravičljivega opravičila pravilno ni (več) sprejelo. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil na narok, razpisan za 11. 4. 2019, pravilno vabljen in o zaslišanju obveščen že 14. 2. 2016. Opravičilo z nalogom za službeno potovanje (na srečanje s poslovnimi partnerji na dvodnevnem slovenskem oglaševalskem festivalu) je sodišču posredoval tik pred narokom (11. 4. 2016 ob 15.04 uri). Prepričljivi dokazni oceni in razlogom v točki 5 sodbe, da svojega izostanka na ta način ni uspel opravičiti, ni kaj dodati. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča se zakoniti zastopnik toženke naroka neupravičeno ni udeležil. Če se stranka ne odzove sodnemu vabilu, pa sodišče lahko njeno zaslišanje opusti (drugi odstavek 258. člena ZPP). Ker je sodišče svojo pravilno odločitev pravilno in popolno obrazložilo, tudi ni zagrešilo očitane absolutne kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev ustavnih in konvencijskih pravic toženke.

11. Presoja o pravilnosti odpovedi pogodbe ima oporo v prvem odstavku 11. člena Pogodbe v zvezi s šestim odstavkom 6. člena Pogodbe. Zaradi ugotovljenega neplačevanja pogodbenih obveznosti iz 6. člena Pogodbe je imela tožnica pravico z enostransko izjavo s takojšnjim učinkom odstopiti ali odpovedati pogodbo, kar je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi utemeljeno storila z dopisom z dne 30. 9. 2016. Nasprotno pritožbeno naziranje, sklicevanje na delno plačilo in ponavljanje, kako bi moral potekati opominjevalni postopek v zvezi z zadnjim opominom, nima podlage v pogodbenih določilih.

12. Ugotovitve sodišča prve stopnje o prenehanju pogodbe zaradi poteka časa so bile sprejete v okviru trditvene podlage tožene stranke. Navajala je namreč, da pogodba, sklenjena za dobo petih let, še ni potekla. Zato ni kršitve razpravnega načela (7. člen ZPP) niti absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Razpravno načelo zavezuje sodišče, da upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki. Vendar pri tem ni pomembno, katera od strank je neko dejstvo navajala. Ker se je na trajanje pogodbe sklicevala toženka, se je sodišče upravičeno opredelilo tudi do njenih navedb.

13. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sprejeta odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z očitanimi procesnimi kršitvami niti s tistimi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

14. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov. Pač pa mora tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Odmerjeni so po priglašenem stroškovniku na red. št. 30, upoštevaje veljavno Odvetniško tarifo,5 in vrednost točke 0,60 EUR v času odločanja. Nanašajo se na odvetniške stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 21/1 OT, izdatke za stranko po tretjem odstavku 11. člena OT ter pripadajoči DDV. V primeru zamude s plačilom odmerjenega zneska 373,32 EUR bo toženka dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po preteku prostovoljnega roka za plačilo.6 1 .Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Peti in šesti odstavek 6. člena Pogodbe glasita: „Nadomestilo iz tega člena bo izvajalec plačeval mesečno za vnaprej na podlagi izstavljenega računa naročnika. Račun je potrebno plačati v roku petnajst dni od izstavitve na TRR naročnika …, v primeru zamude bo naročnik obračunal zakonite zamudne obresti. V primeru zamude plačila naročnik s priporočenim pismom izvajalcu pošlje opomin. Če le-ta v tridesetih dneh po prejemu opomina ne poravna zapadlih obveznosti v celoti, ima naročnik pravico odpovedati pogodbo brez odpovednega roka ter unovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.“ 3 Drugi odstavek 12. člena Pogodbe glasi: „Po poteku te pogodbe oziroma v primeru predčasnega prenehanja, je izvajalec dolžan v roku tridesetih dni po poteku oziroma predčasnem prenehanju odstraniti vse plakatnike, jih predati, oddati ali prodati naslednjemu izbranemu izvajalcu.“ 4 Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002 s spremembami. 5 Ur. list RS, št. 2/2015. 6 Načelno pravno mnenje, Občna seja VSS, 13. 12. 2006, Pravno mnenje I/2006, stran 7.