Jedro

Četudi gre pri dolžniku za izjavljanje ob priložnosti obrambe pravic pred sodiščem, saj se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo vlogo, pa samo to dejstvo ne opravičuje dolžnikovega izražanja nestrinjanja z odločitvijo sodišča na način, ki po splošnih civilizacijskih normah pomeni nespoštovanje in žaljiv odnos do sodnice in sodišča.

Izrek

Dolžnika Z. A. se za žalitev, izraženo v pritožbi z dne 13.01.2006, kaznuje z denarno kaznijo 150.000,00 SIT (z besedo stopetdeset tisoč sit).

Dolžnik je dolžan navedeno denarno kazen plačati na račun Okrožnega sodišča v K., v roku 30-tih dni po prejemu tega sklepa, sicer se bo kazen prisilno izterjalo.

Obrazložitev

Dolžnik Z. A. je dne 13.01.2006 vložil pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v K. z dne 11.01.2006, opr. štev. I 01/01593 in v njej poleg nestrinjanja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, za poimensko navedeno sodnico tega sodišča navedel žaljive očitke. Dolžnik je navedel: "...zaradi umora kmečkih lastnikov v 6 trajni preživninski pogodbi, katero je ukradla obtožena N.S." ter "...oškodovanec ostaja pri celotni zahtevi in išče da mu Višje sodišče v Kopru naloži ubijalki po delu morilki N. S....".

Po presoji Višjega sodišča zapisane trditve dolžnika o sodnici Okrajnega sodišča v K. po objektivnih in subjektivnih merilih predstavljajo hudo žalitev sodnice in s tem tudi sodišča, zato je kaznovanje po 1. odstavku 109. člena v zvezi s 3. odstavkom 11. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP na mestu. Očitki, ki jih je dolžnik zapisal na račun sodnice S., po vsebini pomenijo očitek, da je ravnala kaznivo, ko ji očita, da je kradla oziroma da je morilka. Četudi gre pri dolžniku za izjavljanje ob priložnosti obrambe pravic pred sodiščem, saj se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo vlogo, pa samo to dejstvo ne opravičuje dolžnikovega izražanja nestrinjanja z odločitvijo sodišča na način, ki po splošnih civilizacijskih normah pomeni nespoštovanje in žaljiv odnos do sodnice in sodišča. Kljub določeni toleranci, ki jo narekuje okoliščina, da je dolžnik žaljive opise izjavil v pritožbi zoper sklep, s katerim je bila njegova vloga zavržena, je po drugi strani potrebno upoštevati tudi poseben pomen, ki ga ima zaupanje v sodstvo in spoštovanje avtoritete sodišč za to, da sodna veja oblasti lahko uresniči svoje naloge, in to slednje utemeljuje kaznovanje dolžnika. Če namreč dolžnik meni, da je sodišče v postopku zagrešilo kakšne kršitve določb pravdnega postopka ali napačno uporabilo pravo, bo to moral uveljavljati s pravnimi sredstvi na korekten način, ne pa z žalitvami.

Višje sodišče je glede na vse navedeno, upoštevaje naravo in vrsto žalitev ter njihovo obsežnost, ob obravnavanju pritožbe dolžnika presodilo, da je v konkretnem primeru utemeljena uporaba 109. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče dolžniku izreklo denarno kazen, ki jo je glede na hude žalitve odmerilo na 150.000,00 SIT v prepričanju, da bo kazen v tej višini dosegla svoj specialni preventivni namen. Rok plačila denarne kazni in način njene izvršitve, če je toženec ne bo plačal v roku, sta določena v skladu z določbo 11. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti pritožbo v roku 15-tih dni po prejemu pisnega odpravka sklepa pri Višjem sodišču v Kopru. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.