Jedro

Tožnica neuspešno prikazuje, da naj bi takso za pritožbo plačala že 15. 10. 2020, saj je pritožbo vložila šele 9. 11. 2020. Nesmiselno navaja, da je s plačilom takse pohitela zato, da bo pritožbeno sodišče pritožbo lahko takoj vzelo v obravnavo, saj 15. 10. 2020 pritožba sploh še ni bila vložena. Tudi načrtovana odsotnost ni relevantna okoliščina za presojo, ali je tožnica plačala takso za pritožbo v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu z dne 11. 11. 2020.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnica sama krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je štelo, da je pritožba tožnice umaknjena.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da ji je bila 8. 10. 2020 vročena sodba. Dne 15. 10. 2020 je plačala takso za pritožbo, da se bo ta lahko takoj obravnavala na pritožbenem sodišču in zaradi kasneje načrtovane odsotnosti. Sodišče je zmotno štelo, da taksa za pritožbo ni bila plačana. Četudi odvetnica na pritožbo res ni pripisala, da je taksa plačana. Tožnica je šele naknadno ugotovila, da ji je bil s sodbo vročen tudi nalog za plačilo takse za postopek na prvi stopnji, kar je takoj (25. 2. 2021) plačala. Navedeno bi lahko potrdila v izpovedi tožnica, njen partner in odvetnica.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.).

5. Tožnica neutemeljeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje, da se njena pritožba zoper sklep šteje za umaknjeno na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP. Ta določa: Ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek). Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena (drugi odstavek). Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek).

6. Tožnici je bila sodba vročena 8. 10. 2020, skupaj z nalogom za plačilo takse v višini 306,00 EUR za postopek na prvi stopnji, v roku 15 dni. Tožnica je 15. 10. 2020 plačala takso v višini 306,00 EUR. Dne 9. 11. 2020 je zoper sodbo vložila pritožbo (na kateri ni navedla, da je taksa že plačana). Zato ji je sodišče 12. 11. 2021 vročilo nalog za plačilo takse v višini 306,00 EUR za pritožbo, v roku 15 dni. Tožnica je 26. 2. 2021 na račun sodišča znova plačala 306,00 EUR, sklicujoč se pri tem na identično referenco plačila kot predhodno.

7. Tožnica neuspešno prikazuje, da naj bi takso za pritožbo plačala že 15. 10. 2020, saj je pritožbo vložila šele 9. 11. 2020. Nesmiselno navaja, da je s plačilom takse pohitela zato, da bo pritožbeno sodišče pritožbo lahko takoj vzelo v obravnavo, saj 15. 10. 2020 pritožba sploh še ni bila vložena. Tudi načrtovana odsotnost ni relevantna okoliščina za presojo, ali je tožnica plačala takso za pritožbo v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu z dne 11. 11. 2020. 8. Tožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da se je, ker v času od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021 procesni roki niso tekli, skladno z Odredbama o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 165/2020, 12/2021), 15-dnevni rok za plačilo takse za pritožbo iztekel 12. 2. 2021. 9. Ker tožnica takse v določenem roku (13. 11. 2020 - 12. 2. 2021) ni plačala in tudi ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo (na kar je bila opozorjena v nalogu z dne 11. 11. 2020), je sodišče v izpodbijanem sklepu z dne 22. 2. 2021 pravilno štelo, da je pritožba umaknjena. Ta sklep je bil tožnici vročen 24. 2. 2021, torej je šele po njegovi vročitvi plačala 306,00 EUR, glede česar prikazuje, kot da je šlo za zakasnelo plačilo takse za postopek na prvi stopnji, medtem ko naj bi takso za pritožbo plačala preuranjeno, čemur pa pritožbeno sodišče, kot obrazloženo, ni sledilo.

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbe (1. odstavek 154 in 165. člena ZPP).