Jedro

Tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki je izredno pravno sredstvo, ne zadrži izvršitve sodne poravnave. Ker je bil (sicer res) začet postopek na podlagi tožbe za razveljavitev sodne poravnave ustavljen še preden je bila tožba vročena nasprotni stranki, ni bilo nobenega razloga za "visečnost sodne poravnave", o čemer govori pritožba. O visečnosti bi lahko govorili kvečjemu v primeru, če bi bila sodna poravnava pogojna, a ni bila. Sodna poravnava je zavezovala in vsaka stranka bi morala izpolniti, kar je bila v skladu z njo dolžna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

II.Toženec sam krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje (I.) zaradi delnega umika tožbe v višini 5.388 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v tem delu ustavilo pravdni postopek, (II.) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 13.470 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 10. 2021, (III.) naložilo tožeči stranki, da tožencu povrne pravdne stroške v zvezi s tožbo v višini 373,32 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, (IV.) zavrglo nasprotno tožbo in (V.) naložilo tožencu, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v zvezi z nasprotno tožbo v višini 244,80 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2.Tožeča stranka se pritožuje zoper II. in III. točko izreka (ki predstavljata sodbo) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je, ko je sodišče prve stopnje povzelo pravnorelevantna dejstva, izostala okoliščina, da je bilo po najemni pogodbi iz leta 2019 dogovorjeno, da bodo položnice za električno energijo v času najemnega razmerja (torej do 1. 9. 2022) prihajale na ime toženca (najemodajalca), ki jih bo posredoval v plačilo najemniku. Do odklopa električne energije je prišlo zaradi neplačila računov, ki jih toženec ni pravočasno posredoval tožeči stranki. Odklop je bil zato izključno posledica ravnanja toženca.

Nadalje tožeča stranka kot zmotno šteje ugotovitev, da e-sporočilo pooblaščenca toženca (A7) ne izkazuje izostanka soglasja k podaji soglasja za priklop odjemnega mesta. Po vpogledu v spis, v katerem je bil preklic poravnave in glede na dejstvo vložitve tožbe, je tožeča stranka utemeljeno štela, da toženec izpodbija sodno poravnavo. Pa tudi logična razlaga e-dopisa pove, da pooblaščenec ne bo mogel posredovati denarja tožencu, ker ta nima namena dati soglasja, v nasprotnem primeru bi bil namreč upravičen do zneska iz sodne poravnave. Tožeča stranka zato meni, da je toženec samovoljno odstopil od sodne poravnave še preden je bila tožeča stranka v zamudi. Zaradi ravnanj toženca je bila sodna poravnava viseča in tožeča stranka ni prišla v zamudo. Po mnenju tožeče stranke je bistveno, da je toženec samovoljno odstopil od sodne poravnave, ni sprejel nakazila tožeče stranke in je podal izrecno izjavo, da ne bo dal soglasja za priklop na električno omrežje.

Kar se tiče višine vtoževanega zahtevka, tožeča stranka pove, da je v prvi vlogi natančno pojasnila svoja vlaganja v nepremičnino, predložila račune, podala trditve o višini in obsegu izvedenih del ter predlagala zaslišanje prič. Izvajanje dokazov zato ni bilo namenjeno nadomeščanju trditvene podlage, ampak njenemu dokazovanju. Res je, da je bilo v pogodbi dogovorjeno, da tožeča stranka nima pravice do povrnitve izvedenih vlaganj, a je bilo to dogovorjeno zgolj ob izteku najemnega razmerja, ne pa za primer predčasnega prenehanja najema, ko je tožeča stranka vlaganja opravila, toženec pa ji je nato preprečil izvajanje gospodarske dejavnosti.

3.Toženec v odgovoru pritožbi nasprotuje in predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na najemno razmerje po najemni pogodbi, sklenjeni 2. 9. 2019 med tožencem kot najemodajalcem in družbo A., d. o. o. kot najemnico, so za odločitev v tej zadevi pravno nepomembne. Podobno je glede tožbenih trditev pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve. Po navedeni najemni pogodbi je bil dogovorjen najem do 1. 9. 2022, a tožeča stranka ni bila najemnica (ampak zgolj podnajemnica), poleg tega pa je v skladu s 1. točko sodne poravnave IV P 1351/2020 z dne 13. 7. 2021 (v nadaljevanju: sodna poravnava) z dnevom sklenitve le-te opisana najemna pogodba prenehala. Za odločitev v tej pravdi je tako pomembna le navedena sodna poravnava, katere del je tudi najemna pogodba med pravdnima strankama, ki določa njune obveznosti, ki bodo pojasnjene v nadaljevanju.

6.Res je pooblaščenec toženca tožeči stranki izjavil, da je njegova stranka podala odstop od sodne poravnave, a tak odstop ni možen. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki je izredno pravno sredstvo, ne zadrži izvršitve sodne poravnave.2 Ker je bil (sicer res) začet postopek na podlagi tožbe za razveljavitev sodne poravnave ustavljen še preden je bila tožba vročena nasprotni stranki, ni bilo nobenega razloga za "visečnost sodne poravnave", o čemer govori pritožba. O visečnosti bi lahko govorili kvečjemu v primeru, če bi bila sodna poravnava pogojna, a ni bila. Sodna poravnava je zavezovala in vsaka stranka bi morala izpolniti, kar je bila v skladu z njo dolžna. Kot je razvidno iz besedila, je bila prva obveznost tožeče stranke za plačilo 19.000 EUR, temu pa bi sledila obveznost toženca, da izda soglasje za priklop na električno omrežje.

7.Pravilna je tudi ugotovitev, da bi lahko tožeča stranka svojo obveznost, če toženec oz. njegov pooblaščenec ne bi sprejel izpolnitve, izpolnila kot sodni polog (prvi odstavek 302. člena Obligacijskega zakonika3 (v nadaljevanju: OZ),. S tem bi se izognil svoji zamudi in hkrati dosegla, da bi zapadla toženčeva obveznost, da izda soglasje za priklop na električno omrežje. Povedano drugače, tožeča stranka poseduje sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere bi lahko dosegla izdajo toženčevega soglasja za priklop električne energije oziroma za sklenitev nove pogodbe z dobaviteljem električne energije takoj, ko bi izpolnila svojo obveznost, to je, ko bi plačala dogovorjene zneske.4

8.Ker naj bi bil škodni dogodek (poslovna škoda 4.000 EUR mesečno in 1.388 EUR iz naslova amortizacije vlaganj) posledica protipravnega ravnanja toženca, ki naj ne bi hotel podati soglasja za priklop na električno omrežje, je iz pojasnjenih razlogov tožbeni zahtevek neutemeljen že po temelju in o višini niti ni potrebno razpravljati. Preostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na višino zahtevka in na katere pritožbeno sodišče ni izrecno odgovorilo, zato niso pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10.Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, toženec pa stroške odgovora na pritožbo krije sam, saj z njim ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča (prim. prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.

2Prim. V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, 2009, stran 580.

3Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami.

4VSL sklep I Cp 205/2022, 7. točka obrazložitve.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 302, 302/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.