Jedro

Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo o stroških postopka odločiti ob zaključku tega pravdnega postopka. V razmerju med drugo tožečo stranko ter toženo stranko je namreč že prišlo do zaključka postopka na podlagi delnega umika tožbe, zato je sodišče prve stopnje nastale pravdne stroške tožene stranke pravilno naložilo v plačilo drugo tožeči stranki.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka delno spremeni tako, da se znesek 1.091,90 EUR nadomesti z zneskom 690,60 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijani a nespremenjeni II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka zaradi umika tožbe drugo tožeče stranke A. A. postopek po tožbi te tožeče stranke ustavilo in v II. točki odločilo, da je drugo tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni toženi stranki 1.091,90 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne po vročitvi te sodbe drugo tožeči stranki dalje, da ne bo izvršbe.

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje drugo tožeča stranka A. A. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

Meni, da ji je sodišče preuranjeno naložilo povrnitev stroškov, saj tožba ni bila v celoti umaknjena in končni izid pravde še ni znan. Poleg tega je znesek, ki ga je odmerilo sodišče prve stopnje, občutno previsok, stroški za tožbo toženi stranki ne pripadajo, ker ni vložila tožbe (v zvezi s tem predvideva, da gre za lapsus). Za prvo pripravljalno vlogo so točke previsoke, ker je v njej samo kopirano, kar je bilo predhodno napisano (copy paste). Druga pripravljalna vloga je bila kratka, zato sodišče zanjo ne bi smelo priznati 675 točk, poleg tega je bila vložena po umiku tožbe. Tretje pripravljalne vloge pa sploh ni. Navaja, da se odreka vsakršni koristi po pokojni materi in da gre za boj njenega brata zoper toženo stranko, v katerega je bila avtomatsko potegnjena. Dodaja še, da tožena stranka deluje z aroganco in z zasmehovanjem, da jo že od vsega začetka blati in jo prikazuje v slabi luči kot slabega človeka, kar je nedopustno, ona pa mu naj za vse to še plača. Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni.

3. Tožena stranka je po pooblaščencu odgovorila na pritožbo, nasprotovala pritožbenim navedbam in se zavzemala za zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno ni sporno, da je drugo tožeča stranka tekom postopka umaknila tožbo zoper toženo stranko, da je tožena stranka z umikom tožbe drugo tožeče stranke soglašala in da je sodišče prve stopnje v tej posledici na podlagi 188. člena ZPP postopek po tožbi drugo tožeče stranke ustavilo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa).

6. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

7. Skladno s povzetim določilom tako velja, da mora tožeča stranka v primeru umika tožbe toženi stranki povrniti vse pravdne stroške, pri čemer razlog, zaradi katerega se je odločila za umik, ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je, ko je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, kar pa ni primer v tej zadevi. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo o stroških postopka odločiti ob zaključku tega pravdnega postopka. V razmerju med drugo tožečo stranko ter toženo stranko je namreč že prišlo do zaključka postopka na podlagi delnega umika tožbe, zato je sodišče prve stopnje nastale pravdne stroške tožene stranke pravilno naložilo v plačilo drugo tožeči stranki.

8. Delno utemeljena pa je pritožba, ko izpodbija višino priznanih stroškov toženi stranki. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa v zvezi s sklepom o popravi z dne 14. 2. 2022,1 je sodišče prve stopnje toženi stranki za sestavo pisnih vlog skladno s tar. št. 19 Odvetniške tarife (OT) priznalo 900 odvetniških točk za odgovor na tožbo in prav toliko točk za prvo pripravljalno vlogo, 675 odvetniških točk za sestavo druge pripravljale vloge in 450 točk za sestavo tretje pripravljalne vloge. Poleg nagrade za sestavo vlog je toženi stranki priznalo še materialne stroške (v višini 2 % od nagrade) in 22 % DDV.

9. V prvi pripravljalni vlogi (z dne 5. 1. 2022) se je tožena stranka obrazloženo opredelila do navedb in dokazov tožeče stranke v vlogah z dne 18. 6. 2021 in 13. 9. 2021,2 zato ni pritrditi pritožbi, da je tožena stranka v tej vlogi le prekopirala navedbe iz odgovora na tožbo.3 Drugo pripravljalno vlogo je tožena stranka na sodišče prve stopnje vložila 24. 1. 2022 v zvezi z delnim umikom tožbe, zato je tudi povrnitev stroškov te vloge tožena stranka upravičeno zahtevala. Vendar pa je drugo tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki zgolj stroške podanega soglasja k delnem umiku tožbe, ne pa tudi stroškov v zvezi z navedbami, ki jih je tožena stranka v tej vlogi še podala in se nanašajo na nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje je zato toženi stranki za predmetno vlogo nepravilno priznalo nagrado po 2. točki tar. št. 19 OT v višini 675 točk. Predmetno vlogo je v delu danega soglasja k delnemu umiku tožbe šteti zgolj kot kratko vlogo, kar pravilno izpostavlja tudi pritožba, za takšno vlogo pa toženi stranki pripada nagrada po 4. točki tar. št. 19 OT v višini 50 točk. Držijo tudi pritožbene navedbe, da je za tretjo pripravljalno vlogo sodišče prve stopnje toženi stranki nepravilno priznalo nagrado, saj tožena stranka do dneva podaje zahteve za povrnitev stroškov oziroma do izdaje izpodbijanega sklepa tretje pripravljalne vloge ni vložila.

10. Toženi stranki za sestavo pisnih vlog tako pravilno pripada 1850 odvetniških točk, kar skupaj s po sodišču prve stopnje priznanimi materialnimi stroški in DDV znaša 1.381,30 EUR. Ker sta bila do delnega umika tožbe v tem postopku tožnika dva, je v skladu s prvim odstavkom 161. člena ZPP drugo tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti polovico tega zneska, torej znesek 690,60 EUR.

11. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano stroškovno odločitev v II. točki izreka delno spremenilo, tako da je znesek 1.091,90 EUR nadomestilo z zneskom 690,60 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanem a nespremenjenem stroškovnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj v tem delu pritožba ni utemeljena niti niso podani razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP in 366. člen ZPP).

12. Odgovor na pritožbo tožene stranke ni pripomogel k vsebinski rešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje odločilo, da nastale stroške odgovora na pritožbo nosi tožena stranka sama.

1 S sklepom o popravi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep v obrazložitvi popravilo tako, da je namesto besede „tožbo“ navedlo pravilno „odgovor na tožbo.“ 2 Kot izhaja iz podatkov predmetnega spisa, je bila tožena stranka k temu pozvana z dopisom sodišča z dne 8. 12. 2021. 3 Ta je bil na sodišče prve stopnje vložen 29. 4. 2021.