Jedro

Po določilu prvega odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke le, če je tak ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

Po določilu 619. člena OZ se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Za tako pogodbo zakon ne zahteva nikakršne oblike. Zato za odločitev o pritožbi niti ni bistveno, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnica za toženko opravljala storitve, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, na podlagi pogodbe z naročnikom, ki ni toženka. Na ugotovitve, kako je to sodelovanje potekalo, pa je, kot je že pojasnjeno, pritožbeno sodišče vezano.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nerazveljavljeni I. in III. točki izreka potrdi.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka v 8 dneh plačati tožnici 3.391,11 EUR s pripadki (I. točka izreka). Ugotovilo je, da terjatev toženke proti tožnici v znesku 3.154,00 EUR s pripadki ne obstoji (II. točka izreka) in toženki naložilo v plačilo pravdne stroške tožnice v znesku 844,64 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi te sodbe je pojasnilo, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju (v nadaljevanju: Pogodba). Ugotovilo je, (1) da sta pravdni strankina podlagi te Pogodb sodelovali na tak način, da je tožnica za toženko opravljala storitve posredovanja pri prevzemu in uničenju odpadkov (jedilnega olja in masti); (2) da je jedilno olje in masti pri toženki kot naročnici posla prevzemal in odvažal prevoznik E. d. o. o.; (3) da so bili podpisniki Pogodbe družba E. d. o. o. kot prevoznik, tožnica kot izvajalec in toženka kot zbiralec, to je imetnik odpadkov (A4 do A17); (4) da sta tako tožnica kot toženka iz kuhinj prejemali sode s pomijami ali oljem, pri čemer je tožnica obdržala olja, pomije iz kuhinj svojih dobaviteljic je predala toženki, ta pa je iz svojih kuhinj prejeto odpadno olje izročala tožnici; (5) in da je sodelovanje pravdnih strank trajalo približno 3 leta.

3. Na podlagi teh dejstev je presodilo, da je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen, pobotni ugovor toženke pa ne. Pojasnilo je, da je za opravljene storitve je tožnica toženki izdala več računov v skupni višini 7.329,15 EUR. Ker pa je bil del opravljenega posla poravnan s kompenzacijami, tožnica vtožuje le še 3.273,35 EUR, kolikor znaša njena terjatev na podlagi izpiska odprtih postavk. Hkrati je presodilo, da je pobotni ugovor toženke za znesek 3.194,00 EUR po računu 315-17 z dne 15. 12. 2017 neutemeljen, ker da v pobot uveljavljene terjatve toženka ni dokazala.

Pritožba in odgovor na pritožbo

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Iz njenega pritožbenega predloga je razvidno, da predlaga bodisi spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, bodisi razveljavitev le-te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek in povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba je delno utemeljena. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

7. Po določilu prvega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke le, če je tak ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka pa v edini vlogi, ki jo je vložila pred sodiščem prve stopnje, to je v ugovoru, pristojnosti sodišča prve stopnje ni ugovarjala. Zato je pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo dogovorjene pristojnosti sodišča v Kranju, neutemeljen.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

8. Tožbeni zahtevek tožnice se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je ta gospodarski spor sodišče vodilo po tistih določbah ZPP, ki veljajo za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP v zvezi s tridesetim poglavjem tega zakona).

9. V pritožbenem postopku je sodbo, izdano po postopku za spore majhne vrednosti, možno izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458 člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 2. točki te obrazložitve, vezano.

10. O pritožbi zoper to sodbo je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

K delni zavrnitvi pritožbe

11. Odgovor na ugovor pomajkanja pasivne legitimacije Toženka očita sodišču prve stopnje, da je svojo odločitev oprlo na pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki sta jo sklenili družbi B. d. o. o., L., (ki ni tožena stranka v tem postopku)1 in tožnica. S to pritožbeno navedbo (smiselno) uveljavlja absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako kršitev sodišče zagreši takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.

12. Ta pritožbeni očitek je utemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da sta pravdni stranki sodelovali na zgoraj opisan način, resnično oprlo na pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju številka 005.15 (B3), ki so jo sklenili tožnica, prevoznik E. d. o. o. in družba B. d. o. o. (ki ni toženka). Ker pa se je nad to družbo 4. 10. 2016 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko St ... začel stečajni postopek, ki se je končal 2. 11. 2017, ta pogodba dejansko ne more predstavlja podlage vtoževanim terjatvam. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je na to pogodbo oprlo svojo odločitev, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po določilu 355. člena ZPP mora pritožbeno sodišče takrat, kadar sodišče zagreši absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, razen če tako kršitev lahko samo odpravi. In prav to je pritožbeno sodišče, kot je razvidno iz nadaljevanja, storilo.

13. Sodišče prve stopnje se s pravno naravo sodelovanja med pravdnima strankama se ni ukvarjalo. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je to sodelovanje še najbolj podobno pogodbi o delu (podjemni pogodbi). Po določilu 619. člena Obligacijskega zakonika se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Za tako pogodbo zakon ne zahteva nikakršne oblike. Zato za odločitev o pritožbi niti ni bistveno, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnica za toženko opravljala storitve, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, na podlagi pogodbe z naročnikom, ki ni toženka. Na ugotovitve, kako je to sodelovanje potekalo, pa je, kot je že pojasnjeno, pritožbeno sodišče vezano.

14. Pritožbena navedba, da sta pravdni stranki v preteklosti občasno poslovno sodelovali, vendar da to sodelovanje ne pomeni, da sedaj obstaja realni dolg toženke do tožnice, ki naj bi nastal leta 2017, je povsem abstraktna. Zato nanjo pritožbeno sodišče ne more konkretno odgovoriti. Ugotavlja le, da je z internetnih stani AJPES razvidno, da je bil M. F. eden od ustanoviteljev družbe B. d. o. o., (ki je, kot je pojasnjeno zgoraj, 4. 10. 2016 končala v stečajnem postopku) hkrati prokurist toženke, ki je bila v sodni register vpisana že 27. 10. 2014. Da sporne terjatve izvirajo iz poslovanja s to družbo, pa pričajo izdani računi, ki so vsi naslovljeni na toženko.

15. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba proti I. točki izreka ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP), saj tudi v okviru uradnega preizkusa tega dela sodbe ni zaznalo nobenih tistih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Isto velja za odločitev o pritožbi proti III. točki izreka.

K delni razveljavitvi izpodbijane sodbe

16. V govorni navedbi toženke (l. š. 8), da nam omenjeno podjetje (tožnica) dolguje (toženki) po izstavljenih računih 3.194,00 EUR in da toženka k ugovoru prilaga ta račun, pritožbeno sodišče ne zazna pobotnega ugovora. Zato soglaša s pritožbenim stališčem, da toženka te terjatve ni uveljavljala v pobot. Iz razpravnega zapisnika z dne 1. 7. 2019 (l. š. 41) je sicer razvidno, da, „da tožena stranka terjatve izvirajoče iz njunega poslovnega sodelovanja tekom postopka ni prerekala, je pa uveljavljala v pobot svojo terjatev iz naslova nevrnjene embalaže (sodov s pokrovi v znesku 3.194,00 EUR“) in tudi „da je med strankama spor izključno glede utemeljenosti ugovora tožene stranke, ki se nanaša na vrnjeno embalažo v znesku 3.194,00 EUR“.

17. Ker pa, kot rečeno, v edini vlogi, ki jo je toženka vložila v tem postopku, pobotnega govora ni postavila, sodišče prve stopnje o njem ne bi smelo odločiti. Zato je utemeljeno pritožbeno pojasnilo, da je sodišče dolžno odločati v mejah postavljenih zahtevkov, in da je v tem primeru prišlo do prekoračitve tožbenega zahtevka (s tem, da je sodišče prve stopnje štelo, da je toženka postavila pobotni ugovor). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 357. člena ZPP izpodbijano sodbo v II. točki izreka razveljavilo.

Na pritožbene navedbe, da toženka ni vložila nasprotne tožbe, pa pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj kaj takega iz izpodbijane sodbe ne izhaja.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnice je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Delni uspeh pritožnice na odločitev o pravdnih stroških nima vpliva, saj je pritožbeno sodišče pritožbo proti dajatvenemu delu izpodbijane sodbe zavrnilo. Zato pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Ker pa je odgovor na pritožbo deloma neutemeljen (glede 2. točke izreka izpodbijane sodbe) delno pa s to vlogo tožnica ni doprinesla k odločitvi o pritožbi, zaradi česar jo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebno vlogo, je pritožbeno sodišče odločilo, da tudi tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 To naj bi izhajalo iz dejstva, da na listinah, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ni navedena davčna niti matična številka toženke.