Jedro

Ustaljena je sodna praksa Vrhovnega sodišča, da zaradi (pravilnega) nudenja materialnega procesnega vodstva ni podan dvom o pristranskosti sodnika.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje dne 15. 6. 2018 vložil paulijansko tožbo po določbah 255. člena Obligacijskega zakonika (OZ), s katero je izpodbijal darilno pogodbo, za katero je zatrjeval, da jo je s tožencema dne 22. 4. 2015 sklenila njuna mama A. A. za delež nepremičnine v njeni lasti, da bi kot tožnikova dolžnica preprečila izterjavo judikatne terjatve v višini 40.000,00 EUR. Sodišče je s sklepom z dne 7. 7. 2021 ponovno odprlo glavno obravnavo, ker je ob preverjanju pogojev za izdajo sodne odločbe ugotovilo, da bi moralo tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na posledice začetka stečajnega postopka nad dolžnico dne 22. 11. 2019, in sicer da bi moral izpodbojni zahtevek na podlagi 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), uveljavljati z izbrisno tožbo. Tožnik je po napotilu sodišča prilagodil tožbeni zahtevek s pripravljalno vlogo z dne 24. 8. 2021. Tožbenemu zahtevku je sodišče ugodilo.

2. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje po pritožbi tožencev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pojasnilo je, da je sodišče prve stopnje tožniku v okviru materialnega procesnega vodstva nudilo napačen napotek glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka, saj je zmotno materialnopravno stališče, da mora tožnik zahtevek postaviti po 275. členu ZFPPIPP, ampak ga je dolžan oblikovati skladno z drugim odstavkom 270. člena ZFPPIPP, ki ne določa izpodbijanja z izbrisno tožbo, temveč zgolj prilagoditev izpodbojnega tožbenega zahtevka po 255. členu OZ na način, da ga uveljavlja za račun stečajnega dolžnika, torej v dobro vseh stečajnih upnikov.

3. Pri vnovičnem obravnavanju zadeve je sodišče prve stopnje tožniku poslalo poziv z dne 8. 3. 2023, naj tožbeni zahtevek oblikuje skladno z drugim odstavkom 270. člena ZFPPIPP, po katerem je tožnik tožbeni zahtevek prilagodil v pripravljalni vlogi z dne 23. 3. 2023, dne 28. 3. 2023 pa je tožniku poslalo še poziv, naj se izjasni, ali tožbo razširja še na dolžnico.

4. Toženca sta na sodišče prve stopnje podala predlog za določitev Okrožnega sodišča v Kranju kot drugega stvarno pristojnega sodišča, ki ga je sodišče posredovalo v odločanje Vrhovnemu sodišču. V predlogu navajata, da je Okrožno sodišče v Ljubljani tožniku dvakrat pomagalo sestaviti in popraviti tožbo, zato naj bi bili podani subjektivni in objektivni razlogi za prenos pristojnosti drugemu sodišču. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

7. Toženca kot razlog za delegacijo pristojnosti smiselno navajata kršenje videza nepristranskosti sojenja zaradi nudenja materialnega procesnega vodstva tožniku pri oblikovanju tožbenega predloga.

8. Videz nepristranskosti _sodečega sodnika_ se v pravdnem postopku zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP. Okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti _sodišča_, pa lahko po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča pomenijo _drug tehten razlog_ za določitev pristojnosti drugega sodišča.1 V skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) se za presojo kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP uporablja subjektivno-objektivni test, po katerem je kršitev lahko podana, če ni zadoščeno zahtevam po objektivni nepristranskosti. Po ustaljeni praksi ESČP je treba ugotoviti, ali je sodišče v postopku strankam zagotovilo zadostna jamstva, ki bi izključila kakršen koli upravičen dvom glede obstoja okoliščin, ki bi lahko povzročile dvom o nepristranskosti sojenja.2

9. Materialno procesno vodstvo iz 285. člena ZPP je odraz razjasnjevalne oblasti sodnika po drugem odstavku 298. člena ZPP, ki v povezavi s splošnim načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka pomeni dolžnost sodnika skrbeti, da se vsa vprašanja raziščejo vsestransko in brez zavlačevanja. Pomeni podlago za izvajanje _odprtega sojenja_, ki se lahko nanaša na podajanje pravno relevantnih dejanskih navedb, na dokazni postopek ali na oblikovanje tožbenega predloga. Preprečuje, da bi stranka izgubila pravdo in s tem pravno varstvo zgolj zaradi nepravilnega tožbenega predloga, četudi bi sodišče lahko na podlagi izvedenih dokazov presodilo, da ima prav (odpravljiva nesklepčnost tožbe).3

10. Zaradi načela dispozitivnosti v pravdnem postopku je oblikovanje pravilnega tožbenega predloga v domeni stranke, zato sme sodišče dati pobudo za spremembo tožbenega predloga v okviru tožbenega zahtevka tožnika kot cilja pravde, ne sme pa ga oblikovati namesto njega. Ustaljena je sodna praksa Vrhovnega sodišča, da zaradi (pravilnega) nudenja materialnega procesnega vodstva ni podan dvom o pristranskosti sodnika.4

11. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pozivi tožniku v ponovljenem sojenju postopalo skladno s svojo razjasnjevalno dolžnostjo in materialnega procesnega vodstva ni prekoračilo. Ni oblikovalo tožbenega zahtevka namesto tožnika, temveč ga je zgolj pozvalo k njegovemu pravilnemu oblikovanju. Pri tem je v pravdnem postopku tožnikov cilj ves čas enak, doseči razveljavitev darilne pogodbe med dolžnico in tožencema. Enak ostaja tudi tožbeni temelj, 255. člen OZ, prilagoditev zahtevka skladno z drugim odstavkom 270. člena ZFPPIPP pa je zgolj posledica zahteve po enakem obravnavanju upnikov v stečajnem postopku, ki je bil po začetku pravdnega postopka začet nad dolžnico.

1 Glej npr. sklepe VSRS: I R 10/2016 z dne 4. 2. 2016, I R 125/2022 z dne 21. 9. 2022, I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022. 2 Primerjaj: sodba ESČP v zadevi Kinsky proti Češki z dne 9. 2. 2012. 3 Primerjaj: mag. Betetto Nina v dr. Ude Lojze in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str.: 582, 586, 588. Glej tudi: 14. točko obrazložitve sklepa VSRS II Ips 172/2016 z dne 22. 9. 2016. 4 7. točka obrazložitve sodbe III Ips 163/2008 z dne 6. 9. 2011, 11. točka obrazložitve sodbe in sklepa VSRS III Ips 46/2010 z dne 15. 10. 2013.