Jedro

Če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev v zadevi, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od nje ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti uveljavlja, da vrednost spora znaša 22.500,00 EUR, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer, ali je dopustno z uporabo ratio legis razlage zakonske določbe drugega odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen, le to razlagati onkraj in mimo namena in cilja zakona (prvi odstavek 18. člena ZDen). Navaja tudi, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj lahko pomeni grob in trajen poseg v njeno stanovanje oziroma bivalno okolje, kakršno sicer obstaja že 30 let. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31. 7. 2006, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper odločbo Upravne enote Nova Gorica z dne 28. 12. 2004. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevek za denacionalizacijo zemljišča parc. št. 111 k.o. ...., ker je ugotovil, da je podana ovira za vrnitev tega zemljišča v naravi po določbi drugega odstavka 32. člena ZDen, revidentka pa vrnitve premoženja v drugačni obliki ni zahtevala.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 evrov.

6. Revidentka zatrjuje, da vrednost obravnavanega zemljišča znaša 22.500 EUR. Iz revizije sicer izhaja, da uveljavlja vračilo zemljišča v naravi.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Takšno stališče je uveljavljeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 pa ga je sprejelo tudi Ustavno sodišče. 8. Ker gre v obravnavani zadevi za vračanje v naravi, glede na navedeno v obravnavani zadevi, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 9. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in glede na določbe prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z uveljavljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in glede na določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP pa mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

10. Revidentka uveljavlja, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer o vprašanju, ali je dopustno z uporabo ratio legis razlage določbe drugega odstavka 32. člena ZDen le to razlagati onkraj oziroma mimo namena in cilja zakona, kakršen izhaja iz prvega odstavka 18. člena ZDen.

11. Vprašanje, kot ga zastavlja revidentka in se le na splošno nanaša na uporabo različnih metod razlage določene zakonske določbe, po presoji Vrhovnega sodišča ne izpolnjuje standarda, po katerem mora biti pomembno pravno vprašanje zastavljeno konkretno in natančno, opredeljene pa morajo biti tudi okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost. Vrhovno sodišče še pripominja, da je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča glede določbe drugega odstavka 32. člena ZDen, na katero se sicer nanaša revidentkino pravno vprašanje, sprejeto stališče, da je v primeru, če je bilo zemljišče zazidano po podržavljenju, na njem pa ne stoji trajni objekt v lasti upravičenca, podana ovira za vračanje v naravi, pri čemer je upoštevaje določbe Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ lastnost stavbnega zemljišča praviloma opredeljena z namensko rabo, določeno v prostorskih aktih (I Up 265/2003 z dne 12. 1. 2005, I Up 1344/2003 z dne 26. 5. 2005 in I Up 535/2006). V obravnavani zadevi odločitev sodišča prve stopnje, ki glede zazidanosti zemljišča izhaja iz katastrskih podatkov in lokacijske informacije, od navedenega stališča ne odstopa. Glede na navedeno se revidentka neutemeljeno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča U 1808/94 z dne 4. 9. 1997, saj v navedeni zadevi ne gre za enako dejansko in pravno situacijo kot v obravnavanem primeru. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v obravnavani zadevi revizije tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zanjo zelo hudih posledic ni izkazala z zatrjevanjem, da izpodbijana odločitev pomeni poseg v njene bivalne okoliščine, saj se z izpodbijano odločitvijo stanje, kakršno po njenih navedbah sicer obstaja nespremenjeno že več kot 30 let, ni spremenilo.

13. Ker revidentka ni izkazala izpolnjenosti nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 14. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.