Jedro

Ker je tožnica sodno takso za tožbo plačala pravočasno, je odločitev sodišča, ki je zaradi neplačila sodne takse postopek s tožbo ustavilo, napačna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 46. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 ustavilo postopek v zvezi z tožbo.

2. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnica ob vložitvi tožbe takse ni plačala. Sodišče ji je zato v skladu s 34. členom ZST-1 poslalo plačilni nalog in jo opozorilo, da se bo štelo, če takse v roku 15 dni ne bo plačala, da umika tožbo. Plačilni nalog je bil pooblaščencu tožnice vročen dne 3. 4. 2009, vendar tožnica takse ni plačala, niti ni izkazala pogojev za taksno oprostitev, zato je sodišče na podlagi 105. a člena Zakona o pravdnem postopku- ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 štelo, da je tožnica tožbo umaknila.

3. Tožnica v pritožbi navaja, da je na podlagi dne 3. 4. 2009 vročenega plačilnega naloga sodno takso za tožbo v znesku 148,00 EUR plačala dne 15. 4. 2009. Prilaga kopijo plačilnega naloga z dne 15. 4. 2009 in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

K 1. točki izreka:

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnica sodno takso za tožbo plačala pravočasno in zato pravna posledica neplačila, to je domneva umika tožbe, kot jo določa tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim dostavkom 22. člena ZUS-1, ni nastopila.

6. Ker tožnica ob vložitvi tožbe sodne takse za tožbo ni plačala, bi morala zato, da se izogne pravnim posledicam neplačila sodne takse, le to plačati v 15 dneh po prejemu plačilnega naloga. Ta je bil tožnici po pooblaščencu vročen dne 3. 4. 2009, kar je razvidno iz povratnice v sodnem spisu. Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse se je tako iztekel dne 18. 4. 2009. Iz listin sodnega spisa izhaja, da je upravno sodišče ugotovitev o neplačilu sodne takse oprlo na elektronske evidence o opravljenih plačilih sodne takse v obdobju od 1. 1. 2009 do 29. 7. 2009. V teh evidencah tožničino plačilo sodne takse ni evidentirano. Vendar pa iz listin sodnega spisa tudi izhaja, da je upravno sodišče po prejemu tožničine pritožbe in kopije potrdila o plačilu sodne takse opravilo pisne poizvedbe na Ministrstvu za finance, Upravi RS za javna plačila, Uradu UJP, ki je z dopisom z dne 29. 9. 2009, potrdilo, da je tožnica dne 15. 4. 2009 plačala sodno takso v znesku 148,00 EUR na podračun upravnega sodišča. Na podlagi tega potrdila Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila sodna taksa za tožbo, ki je zapadla v plačilo dne 18. 4. 2009, plačana dne 15. 4. 2009, torej pravočasno, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neplačila sodne takse štelo tožbo za umaknjeno, napačna.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek v zvezi s tožbo.

K 2. točki izreka:

8. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.