Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca pravilno ugotovilo, da pod vplivom psihotičnih doživljanj obstaja nevarnost, da bi udeleženka tudi povsem nevtralna dejanja drugih ljudi ali dejanja ljudi, ki bi ji hoteli pomagati, razumela kot njej sovražna in odreagirala s heteroagresivnim ravnanjem, kar se je zgodilo ob sprejemu v psihiatrično bolnišnico. Po prihodu iz bolnišnice hitro opusti jemanje predpisanih ji zdravil, kar ima za posledico, da se njeno psihično stanje hitro poslabša, s tem pa udeleženka hudo ogroža svoje zdravje, kot tudi zdravje drugih ljudi.

Nejemanje predpisane ji terapije lahko tudi pripelje do kronifikacije njene duševne motnje in poslabša možnosti izboljšanja stanja bolezni. Zato potrebuje 24 urni nadzor in varovanje, da se njeno stanje umiri. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja pri njej ne pridejo v poštev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je sprejem osebe A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice v ... utemeljen ter da se imenovana pacientka zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice v X do dne 12.10.2022. 2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila zadržana oseba po svojem odvetniku. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in jo takoj odpusti iz PB ..., podrejeno pa sklep razveljavi, zadrži njegovo izvrševanje in zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj pogoji za zadržanje po zakonu niso izpolnjeni. Sodišče povsem pavšalno ugotovi, da so zakonski pogoji za izrek ukrepa izpolnjeni. Izvedensko mnenje ne dopušča zaključka o konkretni izkazanosti pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom, saj ne izkazuje konkretnega ogrožanja življenja, zdravja sebe ali drugih ali možnosti nastanka hude premoženjske škode. Ni izkazano, ali gre za duševno motnjo, zaradi katere ima pridržana oseba hudo moteno presojo realnosti ali okrnjeno sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Pridržana oseba izrecno izjavlja in poudarja, da nima težav z duševnim zdravjem, da ni nobenega razloga, da se zdravi na zaprtem oddelku, saj ni storila nič narobe. Doma je zgolj pospravljala, pa je brez razloga prišla policija in rešilec. Prav tako iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali milejši ukrepi ne bi mogli odvrniti vzrokov, navedenih v prvi in drugi alineji 1. odst. 39. člena ZDZdr. Ni zadosti pojasnjeno, zakaj nikoli ni bila uvedena npr. depo terapija itd., saj to predstavlja manjši poseg v pravice pridržane osebe in je alternativa zaprtemu oddelku, če že zgolj nejemanje zdravil predstavlja razlog zadržanja. Vsa hipotetična sklepanja o možnih ogrožanjih so povsem nekonkretizirana in ne zadostijo zakonskim pogojem za prisilno hospitalizacijo, saj zakon zahteva obstoj dejanskega ogrožanja. Glede trajanja zdravljenja je izpodbijani sklep neobrazložen, saj iz obrazložitve v ničemer ne izhaja, zakaj sodišče ocenjuje, da je s strani izvedenke predlagano trajanje ukrepa utemeljeno in da je trajanje za ta čas dejansko potrebno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr1), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenca prof. dr. B. B., dr. med., spec. psih., medicinski dokumentaciji in zaslišanju nasprotne udeleženke. Na podlagi teh izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotni udeleženki. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju, izhaja, da pri nasprotni udeleženki obstoji akutna psihotična epizoda, podrobnejšega vzroka psihoze pa ni mogoče opredeliti, saj še ni izključen morebiten organski vzrok. S tem je izpolnjen pogoj, da gre pri udeleženki za duševno motnjo, zaradi katere pa ima hudo moteno presojo realnosti ter ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj. S tem hudo ogroža svoje zdravje, kakor tudi zdravje drugih ljudi. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca pravilno ugotovilo, da pod vplivom psihotičnih doživljanj obstaja nevarnost, da bi tudi povsem nevtralna dejanja drugih ljudi ali dejanja ljudi, ki bi ji hoteli pomagati, razumela kot njej sovražna in odreagirala s heteroagresivnim ravnanjem, kar se je zgodilo ob sprejemu v psihiatrično bolnišnico. Zato ne drži trditev pritožbe, da ni konkretnega ogrožanja zdravja sebe in drugih. Do svoje duševne motnje je udeleženka povsem nekritična, zato ne uvidi nujnosti jemanja predpisane ji medikamentozne terapije za duševno motnjo, niti jemanja terapije zaradi fizičnih zdravstvenih težav (borelioza). Po prihodu iz bolnišnice zato hitro opusti jemanje predpisanih ji zdravil, kar ima za posledico, da se njeno psihično stanje hitro poslabša, s tem pa udeleženka hudo ogroža svoje zdravje, kot tudi zdravje drugih ljudi. Nejemanje predpisane ji terapije lahko tudi pripelje do kronifikacije njene duševne motnje in poslabša možnosti izboljšanja stanja bolezni. Zato potrebuje 24 urni nadzor in varovanje, da se njeno stanje umiri. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja pri njej ne pridejo v poštev in so nasprotne pritožbene navedbe o možnosti uvedbe depo terapije neutemeljene. Zaključek sodišča prve stopnje temelji na mnenju izvedenca, saj gre za strokovno vprašanje in pritožbeno sodišče v ta zaključek ne dvomi.

6. Tudi trajanje zadržanja je določeno ustrezno. Po strokovni oceni izvedenca je potreben čas šestih tednov, saj prej ni pričakovati tolikšne stabilizacije psihičnega stanja, da bi bilo mogoče prej navedena ogrožanja odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Iz razlogov sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje sprejelo mnenje izvedenca o potrebnem trajanju zadržanja, zato ne drži pritožbena navedba, da sklep v tem delu ni obrazložen. Sodišče je svoj zaključek o potrebnem času zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve naredilo na podlagi mnenja izvedenca psihiatrične stroke, pritožbeno sodišče vanj ne dvomi, nasprotna pritožbena navedba pa je neutemeljena.

7. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica ne uveljavlja nobene druge kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje, samo pa prav tako ni zaznalo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnika zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.

1 Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami