Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cp 1644/2020

ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.1644.2020 Civilni oddelek

posojilo posojilna pogodba kreditna pogodba vračilo posojila ustna posojilna pogodba dokazi in dokazna ocena načelo konsenzualnosti solidarna odgovornost zakoncev za dolgove ugovor zastaranja
Višje sodišče v Ljubljani
15. februar 2021

Povzetek

Sodišče je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo obstoj ustne posojilne pogodbe med tožnico in tožencema, ter dolžnost tožencev, da tožnici solidarno plačata 19.500 EUR. Toženka je pritožbo utemeljila z zanikanjem posojilnega razmerja in trditvami o kršitvah postopkovnih pravil, vendar sodišče ni našlo utemeljenih razlogov za spremembo ali razveljavitev sodbe.
  • Obstoj posojilnega razmerja med tožnico in tožencema.Toženka zanika obstoj posojilnega razmerja in trdi, da nikoli ni soglašala s prejemom ali vračilom denarja.
  • Ustna posojilna pogodba in njena veljavnost.Sodišče ugotavlja, da posojilna pogodba lahko nastane ustno in da za njeno veljavnost ni potrebna posebna obličnost.
  • Zastaralni rok terjatve.Sodišče ugotavlja, da terjatev ni zastarala, saj je bila zapadla v novembru 2016, tožba pa je bila vložena 3. 10. 2018.
  • Dokazna ocena in pristranskost toženca.Toženka trdi, da je sodišče kršilo postopkovne določbe, ker ni zaslišalo njenega predlaganega priče.
  • Solidarna odgovornost tožencev.Sodišče ugotavlja, da sta bila toženec in toženka dolžna tožnici solidarno plačati.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Posojilna pogodba je konsenzualni kontrakt; za njeno veljavnost ni potrebna nobena posebna obličnost, lahko je sklenjena ustno. Nastane s soglasjem volj pogodbenih strank, ki jo lahko stranke izjavijo z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Druga tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta prvi toženec (v nadaljevanju: toženec) in druga toženka (v nadaljevanju: toženka) dolžna tožnici solidarno plačati 19.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2018 dalje, ter ji povrniti pravdne stroške v višini 2.033 EUR.

2. Toženka izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo ustrezno spremeni (tožbeni zahtevek zavrne), oziroma podredno, jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženka zanika obstoj posojilnega razmerja. Nikoli ni soglašala s prejemom niti z vrnitvijo denarja. Denar ji ni bil ne nakazan ne izročen. Dejanja toženca je ne zavezujejo. V postopku ni bilo nesporno, da sta bila toženca v letu 2009 zunajzakonska partnerja, da sta skupaj prejela kak denar in da sta se oba zavezala k vračilu. Do teh okoliščin se sodišče ni opredelilo. Razlogi izpodbijane sodbe so tudi v nasprotju s toženkino izpovedbo. Njeno izpovedbo bi potrdil R. R., ki pa ga sodišče ni zaslišalo. S tem je kršilo postopkovne določbe (izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih), posledica kršitve pa je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Ob pomanjkanju listinskega dokaza o posojilni pogodbi bi morali biti ostali dokazi prepričljivi. Tožnica in toženec, mati in sin, usklajeno delujeta v toženkino škodo. Toženec, ki zoper toženko vodi 10 različnih sodnih postopkov, je očitno pristranski in zainteresiran za materin uspeh v postopku. Glavna pomanjkljivost dokazne ocene je odsotnost objektivne preverljivosti ugotovljenih dejstev. Dokazne sledi zunaj družinsko pogojenega konflikta niso bile ustrezno pretresene. Če bi sodišče presodilo, da je posojilno razmerje obstajalo, bi moralo šteti, da rok za vrnitev posojila ni bil določen. Treba bi bilo šteti, da je bil rok za vrnitev posojila 2 meseca od prejema (20. 12. 2009). Terjatev je zastarala najkasneje leta 2014. Dejanski iniciator tožbe je toženec, zoper katerega je tožnica 6. 11. 2019 vložila kazensko ovadbo, saj ji ne dovoli uporabe stanovanja, niti ji ne plačuje uporabnine. Iz izpiska UE Ljubljana izhaja, da toženca že od leta 2015 nista živela v skupnem gospodinjstvu in da toženka s tožnico ni imela stikov. Tožnica ni trdila, pa tudi iz spisnih podatkov ne izhaja, da bi posojilo predstavljalo skupno premoženje tožencev. Tožnica ni dokazala dejanske izročitve denarja toženki, niti dogovora glede vračila. Sklepanje ustnih kreditnih pogodb je v nasprotju z 10. členom ZPotK-1.2 Kreditna pogodba z dne 23. 2. 2009 predstavlja bančno tajnost, poleg tega je bil dokaz pridobljen po prvem naroku za glavno obravnavo, zato se sodišče nanj ne bi smelo opreti. Kredit je bil poplačan s toženkinimi sredstvi, ne s posojilom.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica svoj zahtevek opira na trditve o ustni posojilni pogodbi, na podlagi katere je tožencema posodila 25.000 EUR, toženca pa sta se zavezala k vračilu tega zneska najkasneje do novembra 2016. Vtoževani znesek predstavlja razliko med posojenim zneskom in vrednostjo bivalne prikolice (5.500 EUR), izročene na račun delnega poplačila dolga. Toženec je obstoj posojilnega razmerja priznal, toženka pa ga je zanikala.

6. Materialnopravni zaključek izpodbijane sodbe, da sta pravdni stranki sklenili ustno posojilno pogodbo (prvi odstavek 569. člena OZ3), temelji na dejanskih ugotovitvah: - da je tožnica (toženčeva mati) 28. 10. 2009 tožencema, tedanjima zunajzakonskima partnerjema, izročila 25.000 EUR, in sicer 17.000 EUR z nakazilom na toženčev bančni račun, 8.000 EUR pa z izročitvijo gotovine tožencu (priloga A4), - da je bil vir posojenih sredstev kredit, ki ga je tožnica najela pri banki A. d. d. (priloga A3), - da sta toženca 28. oziroma 29. 10. 2009 s spornim posojilom poplačala dva kredita, in sicer kredit po kreditni pogodbi z dne 23. 4. 2003, sklenjeni med banko B. d. d. in tožencema, v višini 6.922,66 EUR (poplačilo kredita je izvedel toženec), ter kredit po kreditni pogodbi z dne 23. 2. 2009, sklenjeni med banko C. d. d. in toženko, v višini 15.063,37 EUR (poplačilo kredita je iz sredstev, prenesenih s toženčevega bančnega računa, izvedla toženka) (priloge A5, A6, A7, A8, C1), preostanek pa sta porabila za tekoče potrebe družine, - da sta toženca po poplačilu omenjenih kreditov v januarju 2010 najela nov kredit v višini 270.000 EUR za poplačilo ostalih kreditov in nakup stanovanja (priloga B9), - da sta toženca v januarju 2010 iz sredstev kredita kupila stanovanje (priloga B8), - da sta toženca v letu 2013 na tožnico brezplačno prenesla lastninsko pravico na bivalni prikolici (kupnina po kupoprodajni pogodbi (priloga A9) ni bila realizirana), vredni 5.500 EUR.

7. Ne drži pritožbena trditev o spornosti dejstva, da sta bila toženca v letu 2009 zunajzakonska partnerja. Toženka med postopkom ni prerekala tožbenih trditev, da sta se toženca leta 2005 razvezala, nato pa do 15. 7. 2013 živela v zunajzakonski skupnosti. Dejstva, ki jih nasprotna stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana (nesporna). Pravni učinek priznanja pa je v tem, da priznanih dejstev, ki jih mora sodišče vključiti v dejansko podlago sodbe, ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP).

8. Posojilna pogodba je konsenzualni kontrakt; za njeno veljavnost ni potrebna nobena posebna obličnost, lahko je sklenjena ustno. Nastane s soglasjem volj pogodbenih strank, ki jo lahko stranke izjavilo z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (prvi odstavek 18. člena OZ). Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost dokazne presoje, da je tožnica uspela dokazati, da je posojilno pogodbo sklenila z obema tožencema, torej, da je tudi toženka izjavila svojo voljo za sklenitev posojilne pogodbe, ki jo zavezuje. Odsotnost zapisa izjavljene volje ne zanika obstoja posojilnega razmerja. Tožnica se je upravičeno zanesla na zadostnost ustne zaveze. Svoje prepričanje, da bo ustni dogovor spoštovan, je namreč gradila na zaupanju, ki je izviralo iz sorodstvenega razmerja pravdnih strank.

9. Izpodbijana dokazna presoja ne temelji zgolj na skladnih izpovedbah tožnice in toženca,4 nasprotnih toženkini izpovedbi, kot neutemeljeno očita pritožba. Verodostojnost in prepričljivost vseh izpovedb je sodišče prve stopnje preverilo s pomočjo listinskih dokazov. Natančna vsebinska analiza le-teh pa v celoti podpira tožbene navedbe, da sta toženca s poplačilom obstoječih kreditov želela pridobiti kreditno sposobnost za najem večjega dolgoročnega kredita, s katerim bi financirala nakup stanovanja. Posojilo sta torej potrebovala za potrebe družine, oziroma ustvarjanja skupnega premoženja. Pritožbena navedba, da je bil kredit poplačan iz toženkinih sredstev, je zgolj pavšalno navržena. Izvedene finančne transakcije jasno izkazujejo, da sta bila kredita, najeta pri banki C. d. d. (23. 2. 2009) in banki B. d. d. (23. 4. 2003), poplačana iz sredstev posojila. Z življenjskega vidika ni prepričljivo, da toženka ne bi vedela za obstoj posojila, s katerim sta bila poplačana oba njena kredita (eden najet oziroma porabljen za stanovanje v D., ki sta ga toženca kupila in prodala v času njune zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, drugi pa za tekoče potrebe družine oziroma poplačilo starih kreditov). Bistvo posojilodajalčeve zaveze, da izroči denar posojilojemalcu, ni v načinu izročitve (fizična izročitev oziroma nakazilo denarja ni pogoj za izpolnitev te zaveze), temveč v tem, da posojilojemalcu omogoči razpolaganje z denarjem (namen financiranja je v rokah posojilojemalca). Pravno nepomembno je zato, da toženki denar ni bil izročen/nakazan, odločilno je, da je toženka s poplačilom omenjenih kreditov razpolagala s svojim denarjem.

10. Izpodbijana sodba vsebuje prepričljive razloge o tem, da tožničino izročitev denarja ni mogoče šteti za darilo. Tožnica ni razpolagala s tako visokim denarnim zneskom, pripravljena pa je bila najeti kredit in tožencema posoditi 25.000 EUR. Ker je računala, da ji bosta toženca posojilo vrnila najkasneje do dokončnega vračila njenega kredita, je svojo finančno pomoč štela kot neke vrste varčevanje. Zatrjevano vsebino pogodbenega razmerja dodatno izkazuje tudi delno plačilo dolga, izvršeno v letu, ko je življenjska skupnost tožencev razpadla, v višini vrednosti bivalne prikolice, ki jo je toženka (kot izhaja iz njene izpovedbe) štela za skupno premoženje.

11. Sklepanje ustnih kreditnih pogodb po ZPotK-1 je v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika, zato so takšne pogodbe nične.5 Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa sporna posojilna pogodba ni kreditna pogodba v smislu določb ZPotK-1, pri kateri je jemalec kredita potrošnik, dajalec kredita pa fizična ali pravna oseba, ki da ali obljubi, da bo dala kredit ali posojilo v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica.

12. Srž odločitve o zavrnitvi toženkinega dokaznega predloga za zaslišanje R. R. (točka 11 obrazložitve izpodbijane sodbe) je v tem, da je R. R. toženkin partner šele od leta 2015 dalje, zato mu premoženjsko pravno razmerje pravdnih strank iz leta 2009 ne more biti znano, oziroma mu je lahko znano le z vsebino, kot mu jo je predstavila toženka. Izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih (o obstoju ustne posojilne pogodbe, o izročitvi denarja in o tem, da toženca prevzetih pogodbenih obveznosti v pretežnem delu nista izpolnila), pritožbeni očitek o postopkovni kršitvi (iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) zaradi zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje R. R., ni utemeljen.6 S pritožbenim očitkom pritožnica dejansko izraža svoje nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem oziroma dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar pa ne more biti podlaga za uveljavljanje procesne kršitve.

13. Pritožba tudi ne omaje pravilnosti dokazne ocene, temelječe na izpovedbah tožnice in toženca, da je bil rok za vračilo posojila med pravdnima strankama dogovorjen, in sicer, da se je ujemal z rokom za vračilo tožničinega kredita (november 2016). Odločitev o ugovoru zastaranja je zato materialnopravno pravilna. Vtoževana terjatev je v plačilo zapadla v novembru 2016, zato, upoštevajoč splošni 5 - letni zastaralni rok, ki je začel teči dan po zapadlosti terjatve (prvi odstavek 336. člena OZ), ob vložitvi tožbe (3. 10. 2018) še ni zastarala.

14. Na očitke o nepravilnem upoštevanju prepoznega dokaznega predloga (za pribavo kreditne pogodbe z dne 23. 2. 2009) in o kršitvi bančne tajnosti je izčrpno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge, ki jih je sodišča prve stopnje nanizalo v točkah 9 in 10 obrazložitve izpodbijane sodbe, in ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija.

15. Sodišče prve stopnje je pravno podlago za toženkino solidarno odgovornost pravilno temeljilo na določbi drugega odstavka 56. člena ZZZDR.7 Trditev, da je posojilo bremenilo oba toženca kot zunajzakonska partnerja, je tožnica podala v vlogi z dne 7. 11. 2019. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odločalo mimo procesnega gradiva strank, je torej neutemeljen. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo posojilo porabljeno za poplačilo kreditov, najetih oziroma porabljenih za financiranje obveznosti, nastalih v zvezi s skupnim premoženjem, in za tekoče potrebe družine, pa pritožba izrecno ne napada.

16. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Toženka zaradi pritožbenega neuspeha sama nosi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami 2 Zakon o potrošniških kreditih, Ur. l. RS, št. 59/2010, s spremembami in dopolnitvami 3 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami 4 Oba sta omenjala sestanek na domu tožencev 18. 10. 2009, ko sta toženca tožnico seznanila s svojo željo po nakupu stanovanja (in selitvi iz najemniškega v lastniško stanovanje) in jo prosila za posojilo. Tožnica je nato toženca 20. 10. 2009 seznanila s svojo odločitvijo, da najame kredit in jima finančno pomaga s posojilom. 5 Kreditna pogodba mora biti sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov (prvi odstavek 10. člena ZPotK-1). Nično je vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potrošnika (prvi odstavek 27. člena ZPotK-1). Podobno je določal tudi ZPotK (Ur. l. RS, št. 70/2000, s spremembami) v prvem odstavku 6. člena in prvem odstavku 21. člena. 6 Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče pritožba povezuje izključno s postopkovno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ne tudi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). 7 Po drugem odstavku 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami) za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia